Mustafa III. (osmansko turško ) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo

Mladost Rojen je bil v cesarski palači v Edirnu Brill, E.J. The Encyclopaedia of Islām: A Dictionary of the Geography, Ethnography and Biography of the Muhammadan Peoples, Volume 3, Part 2. str. 761. kot sin sultana Ahmeda III. in Mihrišah Kadin.Faroqhi, Suraiya (29. november 2005). Subjects of the Sultan: Culture and Daily Life in the Ottoman Empire. I. B. Tauris. str. 326. ISBN 978-1-850-43760-4. Imel je pravega brata Sulejmana. Leta 1720 je bila za Mustafo in njegove brate, prince Sulejmana, Mehmeda in Bajazida, organizirana velika petnajstdnevna slovesnost obrezovanja.Murphy, Rhoads (20. oktober 2011). Exploring Ottoman Sovereignty: Tradition, Image and Practice in the Ottoman Imperial Household, 1400-1800. A&C Black. str. 182. ISBN 978-1-441-10251-5.

Leta 1730 je moral Ahmed III. po uporu janičarjev pod vodstvom Patrona Halila odstopiti.Keskiner, Philippe Bora (2012). Sultan Ahmed III (r. 1703-1730) as a Calligrapher and Patron of Calligraphy. str. 58. Nasledil ga je bratranec Mahmud I. Mustafo in njegovega očeta in brate so zaprli v palačo Topkapi. Mustafa se je skušal zaščititi pred atentati in po več neuspelih poskusih uspel pobegniti. Po sumljivi smrti polbrata Mehmeda, ki je bil 14 dni starejši od Mustafe, je Mustafa postal najstarejši princ v kafesu.Sakaoğlu 2015, str. 334.

Vladanje Prihod na prestol Mustafa je nasledil prestol 30. oktobra 1757 po smrti svojega bratranca Osmana III., sina sultana Mustafe II. Biographical Encyclopaedia of Islam, Volume 3. Cosmo Publications. 2006. str. 864. ISBN 978-8-130-70390-9.

Sporazum s Prusijo Mustafa je zelo občudoval vojaške sposobnosti pruskega kralja Friderika Velikega in leta 1761 sklenil mirovni sporazum s Prusijo. Friderik je s sporazumom pridobil zaveznika proti Habsburžanom, Mustafa pa je želel posodobiti svojo državo in vojsko. Mustafa je reorganizacijo osmanske vojske raje prepustil častnikom iz Berlina kot iz Pariza ali Londona. Leta 1763 sta državi prvič izmenjali svoje diplomate.Hermann, Rainer (16. junij 2014). Where is Turkey Headed?: Culture Battles in Turkey. Blue Dome Press. ISBN 978-1-935-29572-3.

Rusko-turška vojna (1768–1774)

thumb|250px|Bitka pri Kagulu v južni Besarabiji leta 1770 thumb|250px|Uničenje osmanskega vojnega ladjevja v bitki pri Česmi leta 1770

Kodža Ragib Paša, ki je bil na položaju velikega vezirja do leta 1763, je vodil mirovno politiko do sosednjih držav. Vse večji vpliv Rusije nad Kavkazom in njen namen nadzirati Poljsko sta ustvarila napetosti med Osmanskim in Ruskim carstvom. Ragibov naslednik Muhsinzade Mehmed Paša, ki bi konflikte tudi raje reševal z diplomacijo, je zaradi Mustafovega vztrajanja pri vojni z Rusijo leta 1768 odstopil. Sultan je pričakoval lahko zmago nad Rusi, država pa v resnici ni bila pripravljena na dolgo vojno. Med vojno je začel s pomočjo francoskega častnika Françoisa Barona de Totta reformirati svojo vojsko, posodobil topniške korpuse in leta 1773 ustanovil Šolo za mornariško inženirstvo. Vojna je bila za Osmansko cesarstvo katastrofalna. Ruske vojske so zasedle Krim, Moldavijo, Vlaško in dele Bolgarije. Somel, Selcuk Aksin (23. marec 2010). The A to Z of the Ottoman Empire. Scarecrow Press. str. 203. ISBN 978-1-461-73176-4.

Značilnosti Mustafovega vladanja 200px|thumb|left|250px|Slavnostni sprejem groga de Saint Priesta pri Visoki porti leta 1767

Mustafa je kmalu po pristopu na prestol pokazal posebno skrb za pravičnost. Sprejel je več ukrepov za povečanje blaginje v Carigradu, nadziral kovnice denarja, gradil velika skladišča za žito, vzdrževal akvadukte in vzpostavil strogo fiskalno politiko.Ágoston 2009, str. 411.

Pogosto je potoval in preverjal ali se upoštevajo njegovi zakoni. Več podkupljivih politikov, vključno z velikim vezirjem Kose Bahir Mustafa Pašo in Bozok Mutasamfi Čapanoglu Ahmed Pašo, in podkupovalcev je obsodil na smrt in usmrtil.Sakaoğlu 2015, str. 342.

Februarja 1758 je splovil ladjo Hısn-ı Bahri in iz zapora je izpustil zapornike, njihove dolgove pa so morali prevzeti upniki.Sakaoğlu 2015, str. 335.

14. marca 1759 se je rodil prvi Mustafov otrok Hibetulah Sultan. Sledilo je štiridesetdnevno praznovanja. Mesto so okrasili, v mošejah molili za njegovo dolgo življenje, trgovci pa so znižali cene sadja in zelenjave.Sakaoğlu 2015, str. 336.

8. aprila 1763 je umrl veliki vezir Ragib Paša, ki je zgradil kompleks v Koski. Ragib Paša ni bil samo izjemen državnik, ampak je bil znan tudi po svoji prizadevnosti, kulturi, bogatem pravnem znanju, pesništvu in govorništvu. Nasledil ga je Hamza Hamid Paša.

Gradnje Mustafa III. je med svojim vladanjem popolnoma obnovil veliko monumentalnih zgradb, vključno z mošejo Fatih, ki jo je zgradil Mehmed II. Osvajalec. Razen tega je zgradil kompleks mošeje Laleli in nasul obalo ob Yenikapı, da bi se lahko zgradila nova mestna četrt. Po potresu leta 1766 se je lotil tudi drugih gradbenih projektov.

Potres leta 1767 31. januarja 1767 zvečer je bil še en močan potres, že četrti v osmih mesecih. Vsi meščani so se iz mesta preselili v šotore na podeželju. Mustafa III. je mobiliziral vsa mogoča finančna sredstva za čim hitrejšo obnovo Carigrada. Za obnovo posameznih delov mesta in mošej je zadolžil vplivne in premožne meščane. Požar, ki je izbruhnil na galeonu, se je razširil na ladje, zasidrane v Kalafaytri. V požaru so zgoreli tudi palača Aynalıkavak in pomoli Halıcıoğlu, medtem ko so goreči čolni zaradi vetrov in tokov nekontrolirano pluli po Zlatem rogu.Sakaoğlu 2015, str. 343.

Zasebno življenje Pesništvo Mustafa III. je bil pesnik in svoje pesnitve objavljal pod psevdonimom Cihangir.Lord Kinross. Ottoman Centuries. Perennial, 2002. str. 406. Družina thumb|200px|right|Mustafa III. Žene Mihrišah Sultan (umrla 16. oktobra 1805, pokopana v svojem mavzoleju v Eyüpu, Carigrad),Uluçay 2011, str. 150-151. glavna žena Kal'a, Ahmet (1998). İstanbul külliyâtı: İstanbul tarım tarihi, 1 (1743-1757), 2 (1757-1763). İstanbul Araştırmaları Merkezi. str. 218. Mihrišah Kadin (umrla 1799, pokopana v Šah Sultaninem mavzoleju, Eyüp, Carigrad), druga ženaHaskan, Mehmed Nermi (2008). Eyüp Sultan Tarihi - Volume 2. Eyüp Belediyesi Kültür Yayınları. str. 583. ISBN 978-9-756-08704-6.Sak, Osman, Çalışkan, İrfan (2002). Beşinci Eyüpsultan Sempozyumu. Eyüp Belediyesi Kültür ve Turizm Müdürlüğü. str. 124. ISBN 978-9-759-38441-8. Ajnulhajat Kadin (umrla 21. julija 1764, pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mošeji Laleli, Carigrad), tretja ženaUluçay 2011, str. 150. Adilšah Kadin ali Ajše (umrla 19. decembra 1803, pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mošeji Laleli, Carigrad),Uluçay 2011, str. 149-150. tretja žena Tarih dergisi, Issues 25-27. 1971. str. 141. Rifat Kadin (umrla 25. decembra 1804, pokopana na pokopališču Haydarpaşa, Carigrad), četrta ženaUluçay 2011, str. 151.Tarih ve toplum: aylık ansiklopedik dergi - Volume 24. İletişim Yayınları/Perka A. Ş. str. 59.

Sinovi Mustafa je imel dva sinova: Selima III. (24. december 1761 – 28. julij 1808, pokopan v svojem mavzoleju), z Mihrišah Šehzade Sultana Mehmeda (10. januar 1767Şemʼdânî-zâde Fındıklılı, Süleyman Efendi (1976). Aktepe. M.Münir (ed.).Şemʼdânî-zâde Fındıklılı Süleyman Efendi târihi Mürʼiʼt-tevârih, Volume II A. Edebiyat Fakültesi Matbaası. str. 32, 50, 65, 95. – 12. oktober 1772), pokopan v mavzoleju Mustafe III. v mošeji Laleli, Carigrad) Şemʼdânî-zâde Fındıklılı, Süleyman Efendi (1976). Aktepe, M.Münir (ur.). Şemʼdânî-zâde Fındıklılı Süleyman Efendi târihi Mürʼiʼt-tevârih-Volume II B. Edebiyat Fakültesi Matbaası. str. 24, 89, 90. Hčerke Hibetulah Sultan (14. marec 1759 – 7. junij 1762, pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mošeji Laleli, Carigrad),Uluçay 2011, str. 151-152.Sakaoğlu 2008, str. 466. z Mihrišah;İyianlar, Arzu (1992). Vâlide Sultanlar'ın İmar Faaliyetleri. İstanbul Üniversitesi Sosyal Bilimler Enstitüsü. str. 167–168, 170–171. Dominic, Paulina D.; Roszak, Stanisław (2017). The Istanbul Memories in Salomea Pilsztynowa's Diary "Echo of the Journey and Adventures of My Life" (1760). str. 52 op. 41. 2. junija 1759 zaročena z Mahir Hamza Pašo šah Sultan (20. april 1761 – 11. marec 1803, pokopana v svojem mavzoleju v Eyüpu, Carigrad), z Mihrišah, poročena 6. novembra 1778 z Damad Sejjid Mustafa PašoUluçay 2011, str. 153-154.Sakaoğlu 2008, str. 468-469. Mihrimah Sultan (4. november 1762Uluçay 2011, str. 152. – 16. marec 1764,Miovic, Vesna (2018). Per Favore Della Soltana: Powerful Ottoman Women and Ragusan Diplomats. str. 134. pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mošeji Laleli, Carigrad), z AjnulhajatUluçay 2011, str. 152-153.Sakaoğlu 2008, str. 482-183. Mihrišah Sultan (9. december 1762Uluçay 1992, str. 153.– 21. februar 1769, pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mošeji Laleli, Carigrad)Uluçay 2011, str. 153.Sakaoğlu 2008, str. 483. Bejhan Sultan (15. december 1765 – 7. november 1824, pokopana v mavzoleju Mihrišah Sultan, Eyüp, Carigrad), z Adilah, poročena 22. aprila 1784 z Damad Čelik Mustafa PašoUluçay 2011, str. 155-157.Sakaoğlu 2008, str. 472-473. Hatidže Sultan (14. junij 1768 – 17. julij 1822, pokopana v mavzoleju Mihrišah Sultan, Eyüp, Carigrad), z Adilšah, poročena 9. novembra 1786 z Damad Sejjid Ahmed PašoUluçay 2011, str. 157-158.Sakaoğlu 2008, str. 477. Fatma Sultan (9. januar 1770 – 26. maj 1772, pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mošeji Laleli, Carigrad), z Mirišah

Smrt thumb|250px|Grobnica sultana Mustafe III. in sina Selima III. v mošeji Laleli

Mustafa je umrl zaradi srčnega infarktaPalmer, Alan (19. maj 2011). The Decline and Fall of the Ottoman Empire. Faber & Faber. ISBN 978-0-571-27908-1. 21. januarja 1774Sakaoğlu 2015, str. 346.Alexander, John T. (9. november 1989). Catherine the Great: Life and Legend. Oxford University Press. str. 139. ISBN 978-0-199-87430-9.THE BIOGRAPHICAL DICTIONARY OF THE SOCITEY FOR THE DIFFUSION OF USEFUL KNOWLEDGE VOL. 1 PART II. 1842. str. 523. v palači Topkapi. Pokopan je bil v svojem mavzoleju v mošeji Laleli v Carigradu. Ayliffe, Rosie (2003). Turkey. Rough Guides. str. 147. ISBN 978-1-843-53071-8. Nasledil ga je brat Abdul Hamid I.Hill, George (23. september 2010). A History of Cyprus, Volume 4. Cambridge University Press. str. 94 n. 1. ISBN 978-1-108-02065-7. Zapustil je cesarstvo, ki se je spopadalo z velikim gospodarskimi in upravnimi težavami.Ágoston 2009, str. 412.

Sklici

Viri

Kategorija:Rojeni leta 1717 Kategorija:Umrli leta 1774 Kategorija:Srbski kralji Kategorija:Vladarji v 18. stoletju Kategorija:Osmanski sultani