Jožef Petrovič, slovenski glasbenik in kapelnik, *17. december 1889, Sela na Krasu, † 10. marec 1980, Šempeter pri Gorici.
Življenje in delo Rojen je bil v kmečki družini očetu Antonu in materi Katarini (roj. Blažič), oba sta bila iz Sel. Domači župnik je pri mladem Jožefu opazil njegovo nadarjenost za glasbo. Tako ga je oče po osnovni šoli leta 1904 peljal v Salezijanski zavod na Rakovniku, kjer je postal kapelnik in se hkrati učil igrati na pihala. Šolal se je še v Vidmu pri kapelniku Pietru Tonelliju in v Oswieczimu na Poljskem. Po devetih letih šolanja se je leta 1913 vrnil na Rakovnik in tam ustanovil svojo prvo 30-člansko godbo. V prvi svetovni vojni je bil kot sanitetni vojak vpoklican na rusko fronto v Galicijo, zaradi bolezni pa se je vrnil v Ljubljano in delal pri Rdečem križu. Od tam je bil poslan na soško fronto in padel v italijansko ujetništvo.
sličica|Grob Jožefa Petroviča v Selah na Krasu
Leta 1919 se je Petrovič vrnil domov in začel ustanavljati godbe, najprej v rojstni vasi, Selah na Krasu, nato še v okolici, v Brestovici, Mirnu in Komnu. Pod njegovim vodstvom je bil maja 1922 ustanovljen slovenski godbeni krožek v Gorici, ki je deloval do leta 1926, v Gorici je ustanovil tudi gledališko skupino s sedežem v Trgovskem domu. Po letu 1926 se je znašel pod fašističnim pritiskom. Italijani so hoteli, da se jim pridruži, a ker je to zavrnil, so ga začeli preganjati. Arhiv in instrumente je rešil pred požigom in ilegalno pobegnil na Vrhniko in naprej v Ribnico in Kočevje. Zaradi spora je leta 1930 odšel v Maribor in Hrastnik, kjer je pomagal pri ustanovitvi godbe. Kot kapelnik je deloval še v Vršacu in na Sladkem Vrhu ob Muri, kjer je bil zaposlen v tovarni. Ob začetku druge svetovne vojne se je s Šentilja umaknil najprej v Ljubljano in nato na Primorsko, kjer so ga Italijani aretirali in mučili. Zaprt je bil v tržaških zaporih. Po kapitulaciji Italije je deloval v narodnoosvobodilnem gibanju v Biljani v Goriških brdih. Tam je tik pred osvoboditvijo na skrivaj pripravil godbo, s katero so nastopali 2. maja 1945 v osvobojeni Gorici. Po vojni je vodil več godb v Brdih, godbi pa je oblikoval tudi v Ajdovščini in v Vrhpolju. Nekaj časa je poučeval v glasbeni šoli v Ajdovščini. Bil je prvi dirigent nekdanje gasilske godbe v Novi Gorici, ki jo je vodil v letih 1959–1962. Pomagal je k obuditvi godbe v Svetem pri Komnu. Kako je o Petrovičevem delu zapisal eden od njegovih naslednikov:
Leta 1966 je doživel hudo prometno nesrečo in zato končal z dirigiranjem. Dosegel je visoko starost in se je vedno rad udeleževal koncertov godb na Primorskem in Štajerskem. Zadnja leta življenja je kot invalid preživel v Šempasu. V življenju je ustanovil 25 godb, izšolal preko 1000 godbenikov in štiri kapelnike. Na stara leta je uredil osebni arhiv, ki ga je v hrambo prevzel Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Med tem gradivom je tudi korespondenca z drugimi godbeniki. Umrl je v šempetrski bolnišnici, pokopan pa je v rojstni vasi, Selah na Krasu.
Kronologija orkestrov alt=Goriški godbeni krožek 1923|desno|sličica|Goriški godbeni krožek leta 1923 s kapelnikom Petrovičem v ospredju Rakovnik 1913»Ljudski kapelnik« Jožef Petrovič
Sela na Krasu 1919 Godbeni zbor v Brestovici 1920 Goriški godbeni krožek 1922–1926 Godbeni krožek v Mirnu 1922–1924 Komen Dol Štandrež Godba v Gorici Godbeno društvo Vrhnika (danes Pihalni orkester Vrhnika) Nova Štifta pri Ribnici Mestna godba Kočevje (danes Pihalni orkester Kočevje) 1927–1930 Mokronog Steklarska godba na pihala Hrastnik (danes Steklarska godba Hrastnik) 1930–1931 Poštna godba v Mariboru (danes Pihalni orkester KUD Pošta Maribor) 1931–1935 Vršac Sladki Vrh Biljana Godbeno društvo Medana (1945–1948) Opajska pleh muzika (Godba na pihala Opatje selo) 1946–1948 Godbeni krožek v Ajdovščini 1949–1951 Gasilska mladinska godba Vrhpolje (danes Pihalni orkester Vrhpolje) 1951–1954 Pleh banda z's S'tjega (Pihalni orkester Sveto) 1955 Godba na pihala Goče 1955–1958 Gasilska godba v Novi Gorici (danes Goriški pihalni orkester) 1959–1962 Godbeno društvo Lokavec (Godba na pihala Lokavec) 1960–1963 Kostanjevica na Krasu Vipavski Križ Briška godba na pihala (danes Pihalni orkester Brda) 1971–1972
Priznanja 1977 Delavska godba Kočevje: Priznanje (ob 50-letnici godbe)
Sklici
Viri Dvojni jubilej kapelnika Petroviča, Primorski dnevnik XI. št. 57 (2986) str. 3., Trst, 9. marca 1955. Pridobljeno dne 13.4.2021. Jožef Petrovič (www.kamra.si) Kamra: Digitalne zbirke, 14.12.2018. Pridobljeno dne 24.3.2021. E. H.: 90 let ljudskega kapelnika Jožefa Petroviča, Visok življenjski jubilej prvega kapelnika Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor, Naše novice: Glasilo delavcev PTT podjetja Maribor XVIII, št. 11–12, str. 14, november–december 1979. Vlado Klemše: Po vsej slovenski zemlji je polnih 65 let ustanavljal in vodil godbe na pihala: Ob 90-letnici kapelnika Jožeta Petroviča, v Primorski dnevnik XXXV. št. 301 (10520) str. 5., Trst, 30. decembra 1979. Pridobljeno dne 10.4.2021. Ivanka Uršič: »Ljudski kapelnik« Jožef Petrovič, Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2009, str. 95–98, uredil Janez Markuža Goriška Mohorjeva družba: Gorica, 2008. Jožko Vetrih: PETROVIČ Jožef, Primorski slovenski biografski leksikon, 11. snopič: Omersa–Pirjevec, str. 656, uredil Martin Jevnikar, Goriška Mohorjeva družba: Gorica, 1985.
Kategorija:Slovenski dirigenti