Centralni masiv (, ; , ) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote. Obsega približno 15 odstotkov celinske Francije.
Ob vulkanizmu, ki je zamrl v zadnjih 10.000 letih, so te osrednje gore od Alp ločene z globokim prelomom sever-jug, ki ga je ustvarila reka Rona (Rhône) in v francoščini znan kot sillon rhodanien (dobesedno 'brazda Rone'). Regija je predstavljala, do odprtja avtoceste A75, oviro za promet znotraj Francije. Ta ni samo olajšala potovanja sever-jug, ampak tudi odprla dostop do samega masiva.
Geografija in geologija Centralni masiv je star masiv, ki je nastal med variskansko orogenezo in je večinoma sestavljen iz granitnih in metamorfnih kamnin. Dvig Alp v paleogenskem obdobju, na južnem predelu pa tudi dvig Pirenejev, ga je močno dvignil in na vzhodnem delu povzročil da je videti geološko mlajši.
Masiv tako predstavlja močno asimetričen profil višine z visokogorjem na jugu in na vzhodu (Seveni), ki prevladuje v dolini Rone in planotah Languedoca, nasprotno pa je manj povišano območje Limousin na severozahodu.
Ta tektonska gibanja so povzročila prelome in so lahko izvor vulkanizma v masivu (vendar hipoteza še ni dokazana). Pravzaprav lahko nad kristalinskim temeljem opazujemo številne vulkane različnih tipov in starosti: vulkanske planote (Aubrac, Cézallier), stratovulkani (Monts du Cantal, Monts Dore) in majhni, zelo nedavni monogeni vulkani (Chaîne des Puys, Vivarais). Celotna regija vsebuje veliko koncentracijo približno 450 ugaslih vulkanov. Chaîne des Puys, veriga, ki teče od severa do juga in obsega manj kot 160 km2, jih vsebuje 115. V masivu je tudi regijski naravni park vulkanov d’Auvergne (Parc naturel régional des volcans d'Auvergne).
Na jugu je eno izjemno območje, sestavljeno iz lastnosti, imenovanih causses v francoščini, sestavljeno iz dvignjenih krednih platojev, ki jih presekajo zelo globoki kanjoni. Najbolj znan od njih je Gorges du Tarn (kanjon reke Tarn).
Gore Pogorja, z značilnimi posameznimi gorami, so (približno od severa proti jugu): Chaîne des Puys Puy de Dôme (1464 m) Puy de Pariou (1210 m) Puy de Lassolas (1187 m) Puy de la Vache (1167 m) Monts Dore Puy de Sancy (1886 m) Monts du Lyonnais Mais Pilat Crêt de la Perdrix (1431 m) Mounts of Cantal Plomb du Cantal (1855 m) Puy Mary (1787 m) Forez Pierre-sur-Haute (1634 m) L'Aubrac Signal de Mailhebiau (1469 m) Monts de La Margeride Signal de Randon (1551 m) Monts du Vivarais (Ardèche) Mont Mézenc (1753 m) Mont Gerbier de Jonc (1551 m) Seveni Mont Lozère (1699 m), najvišji nevulkanski vrh Mont Aigoual (1567 m), blizu Le Vigan, Florac Monts de Lacaune Montgrand (1267 m) Monts de l'Espinouse Sommet de l'Espinouse (1124|m) Montagne Noire Pic de Nore (1211 m)
Visoke planote
Causse du Larzac Planota Millevaches Planota Lévézou Causse du Comtal Causse de Sauveterre Causse de Sévérac Causse Méjean Causse Noir Causse de Blandas
Upravne enote V osrednji del masiva se štejejo naslednji departmaji: Allier, Ardèche, Aude, Aveyron, Cantal, Corrèze, Creuse, Gard, Haute-Loire, Haute-Vienne, Hérault, Loire, Lot, Lozère, Puy-de-Dôme, Rhône in Tarn; to so deli regij Burgundija - Franche-Comté, Auvergne - Rona - Alpe, Nova Akvitanija in Okcitanija (Occitanie).
Največja mesta v regiji so Clermont-Ferrand, Limoges in Saint-Étienne.
Literatura François Graveline, L'Invention du Massif central, Clermont-Ferrand, 2014 (1re édition : 1997), page centrale, 340 p.
Zunanje povezave
Parcs naturels du Massif central Stations du Massif central Projet d'identification et de cartographie de la Trame verte et bleue du Massif central Atlas du Massif central sur le site de l'Insee
Kategorija:Centralni masiv Kategorija:Vulkani v Franciji