thumb|Izvor indoarijskih jezikov.
Indoarijski ali indijski jeziki so glavna jezikovna družina v Južni Aziji (ali na Indijski podcelini). Predstavljajo vejo indoiranskih jezikov, ki je veja družine indoevropskih jezikov. Na začetku 21. stoletja indoarijske jezike govori več kot 800 milijonov ljudi, predvsem v Indiji, Bangladešu, Nepalu, Pakistanu in Šrilanki. Prav tako obstaja velika priseljenska skupnost, ki govori indoarijske jezike v Severozahodni Evropi, Zahodni Aziji, Severni Ameriki in Australiji. Prepoznanih je okoli 219 indoarijskih jezikov.
Moderni indoarijski jeziki izvirajo iz Sanskrta preko Prakrta. Glede na število govorcev šteje hindijščina (hindujščina-urdujščina okoli 329 milijonov),Standardna hindijščina kot prvi jezik: 260.3 milijonov (2001), kot drugi jezik: 120 milijonov (1999). Urdujščina L1: 68.9 milijonov (2001-2014), L2: 94 milijonov (1999): Ethnologue 19. bengalščina 242 milijonov,Bengalščina ali Bangla-Bhasa, L1: 242.3 milijonov (2011), L2: 19.2 milijonov (2011), Ethnologue pandžabščina okoli 120 milijonov,, maraščina 112 milijonov, gudžaraščina 60 milijonv, bhodžpuri 51 milijonov, orija 34 milijonov, maithili okoli 34 milijonov, sindhi pa 25 milijonov. Skupaj s preostalimi manj številnimi jeziki je bilo po ocenah leta 2005 skoraj 900 milijonov ljudi, katerih materni jezik je bil indoarijski.
Klasifikacija Natančnejše naštevanje indoarijskih jezikov je skoraj nemogoče, ker narečja prehajajo ena v drugo. Glavni pa so našteti spodaj.
Ta klasifikacija je povzeta po jezikoslovcema Masica in Kausenu. Glede območja Indije (države Indijske unije) je klasifikacija povzeta tudi glede na popis prebivalstva leta 2011, še posebej na število govorcev posameznega jezika.
Dardski jeziki
kašmirščina - 6,8 milijona govorcev šina jeziki šina - 500.000 govorcev brokskat - 10.000 govorcev domaaki - 340 govorcev kundal šahi - 700 govorcev kalkoti - 6.000 govorcev ušodži - 2.000 govorcev palula - 10.000 govorcev savi - 3.000 govorcev pašaji - 400.000 govorcev kunarski jeziki dameli - 5.000 govorcev gavar-bati - 9.500 govorcev nangalami - 5.000 govorcev šumašti - 1.000 govorcev čitralski jeziki kalaša - 5.000 govorcev hovar - 290.000 govorcev kohistanski jeziki maija - 200.000 govorcev bateri - 29.000 govorcev čiliso - 1.000 govorcev govro - 200 govorcev kalami - 100.000 govorcev tirahi - 100 govorcev torvali - 80.000 govorcev votapuri-katarkalai †
Severno območje
centralna paharščina garhvali - 2,9 milijona govorcev kumaoni - 2,4 milijona govorcev vzhodna paharščina nepalščina - 17 milijonov govorcev džumli - 85.000 govorcev
Severozahodno območje dogri - 2,59 milijona govorcev himačalščina kangri - 1,1 milijona govorcev mandeali - 1,7 milijona govorcev džaunsari - 100.000 govorcev kulu - 110.000 govorcev paharščina kinauri - 6.300 govorcev mahasu himačalščina - 1 milijon govorcev hinduri - 30.000 govorcev sirmauri - 400.000 govorcev
pandžabščina (dialekti) pandžabščina - 122 milijonov govorcev doabi zahodnopandžabski jeziki (lahnda) saraiki - 20 milijonov govorcev hindko - 3,7 milijona govorcev džakati † potvari - 2,5 milijona govorcev madžhi malvaj puadi
sindski jeziki/dialekti sindski jezik - 25 milijonov govorcev džadgali - 25.000 govorcev kutči - 873.000 govorcev luvati - 5.000 govorcev memoni
Zahodno območje Ethnologue našteva naslednje jezike oz. narečja v zahodnem območju, ki niso vključeni v druge podskupine:
radžastanski jeziki prava radžastanščina - 25,8 milijonov govorcev bagri - 2,1 milijona govorcev marvarščina – 7,8 milijona govorcev mevati – 4,2 milijona govorcev dhundari - 9,6 milijona govorcev harauti - 3 milijonov govorcev mevarščina - 5,1 milijona govorcev šekhavati - 3 milijone govorcev dhatki - 150.000 govorcev malvinščina - 5,2 milijona govorcev nimadi - 2,31 milijona govorcev gudžaratščina - 55 milijonov govorcev džandavra - 5.000 govorcev sauraštra - 247.000 govorcev aer - 300 govorcev vahri - 10.000 govorcev vasavi – 187.000 govorcev koli - 1,4 milijona govorcev parkari koli - 250.000 govorcev kači koli - 500.000 govorcev vardijara koli - 542.000 govorcev bil jeziki severni bil baurija - 27.000 govorcev bilori - 200.000 govorcev magarščina centralni bil pravi bili (bilodi) - 3,5 milijona govorcev bilali – 753.000 govorcev čodri (čodari) - 110.000 govorcev dhodija - 49.000 govorcev dhanki - 140.000 govorcev dubli - 250.000 govorcev bareli jeziki - 990.000 govorcev palja bareli - 10.000 govorcev pauri bareli - 311.000 govorcev ratvi bareli - 47.000 govorcev pardi - 49.000 govorcev kalto - 15.000 govorcev handeši - 1,9 milijona govorcev domari - 4 milijone govorcev romski jeziki (“ciganski jeziki”) - 1,5 milijona govorcev severna romska narečja sintska romščina - 200.000 govorcev finski kalo - 12.000 govorcev baltska romščina - 35.000 govorcev karpatska romščina - 160.000 govorcev balkanska romščina - 560.000 govorcev vlaška romščina - 540.000 govorcev
Centralno območje (Madja ali Hindi) thumb|right|Indijski, Centralno območje Parija - 4.000 govorcev zahodna hindijščina hindustanščina (vključuje standardno hindijščino in standardno urdujščino) - 329 milijonov govorcev bradž – 1,56 milijona govorcev harjanščina – 9,8 milijona govorcev bundelščina - 5,6 milijona govorcev kanaudži - 9,5 milijona govorcev vzhodna hindijsščina avadi - 3,8 milijona govorcev fidžijska hindijščina - 460.000 govorcev bahelščina - 2,7 milijona govorcev čatisgarščina – 16,2 milijona govorcev
Parija je zgodovinsko pripadal centralnem območju, vendar je izpadel v primerjavi z drugimi jeziki v skupini zaradi geografske oddaljenosti in številnih slovničnih in besednih novosti.
Vzhodno območje Ti jeziki izhajajo iz Magadi prakrita.
biharski jeziki bhodžpuri - 51 milijonov govorcev karibska hindustanščina - 166.000 govorcev magahi/मगही - 12 milijonov govorcev maithili/मैथिली/মৈথিলি - 13,3 milijona govorcev angika/अंगिका/অঙ্গিকা - 743.000 govorcev horta - 8,04 milijona govorcev sadri (nagpurščina) - 5,1 milijona govorcev kurmalščina - 556.089 govorcev taru jezik - 1,9 milijona govorcev Odija (ଓଡ଼ିଆ) - 34 milijonov govorcev halbiški jeziki halbščina - 766.000 govorcev batrijščina - 334.000 govorcev kamarščina - 40.000 govorcev mirganščina - 60.000 govorcev naharščina - 20.000 govorcev bengalsko–asamski jeziki (বাংলা-অসমীয়া) asamščina (অসমীয়া) – 15,3 milijona govorcev kamrupi narečje barpetija narečje nalbarija narečje palasbarija narečje goalparija narečje bengalščina (বাংলা) - 268 milijonov govorcev bangalščina - 97 milijonov govorcev rarhi narečje ali standardna osrednja bengalščina - 30 milijonov govorcev varendri narečje (ali borendri narečje)- 24 milijonov govorcev sundarbansko narečje - 20 milijonov govorcev džarkandščina - 12 milijonov govorcev bišnuprija manipurščina (বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী) - 74.000 govorcev čakma - 330.000 govorcev čitagonščina (চাঁটগাঁইয়া) - 16 milijonov govorcev rangpurščina - 15 milijonov govorcev KRNB (কোচ ৰাজবংশী/রংপুরী/কমতা) - 15 milijonov govorcev rohingja/ruhinga - 1,8 milijona govorcev silhetski (ছিলটি) - 13 milijonov govorcev džalalabadsko narečje - 11 milijonov govorcev džaintiansko narečje - 0,5 milijona govorcev barak narečje - 1 milijon govorcev Nerazvrščeni: kušvarski danvar - 46.000 govorcev bote-daraj jezik - 20.000 govorcev
Jeziki južnega območja Ta skupina jezikov se je razvila iz pramaharaštrskega jezikaa. Ni pa jasno ali lahko štejemo dahini (dekanščino, južno urdujščino) kot del hindustanščine skupaj s standardno urdujščino, ali kot ločen jezik s perzijskim vplivom razvit iz maratskega jezika.
maratsko-konkanski jeziki
Maratščina (मराठी)]] - 83 milijonov govorcev fudagi - 1.000 govorcev kadodščina konkanščina (कोंकणी) - 2,26 milijona govorcev katkarščina - 12.000 govorcev kukna - 110.000 govorcev varlijščina - 387.000 govorcev maharaštrski konkani - 2,4 miliojna govorcev
Indoarijski otoški jeziki
singalščina (සිංහල) - 17 milijonov govorcev maldivščina () - 340.000 govorcev
Otoški indoarijski jeziki delijo več skupnih karakteristik, ki jih ločujejo od kontinentalnih jezikov.
Nerazvrščeni Naslednji jeziki so med seboj povezani, vendar drugače nerazvršeni v okviru indoarijskih jezikov:
Činali–Lahul Lohar činali - 750 govorcev lahul lohar - 750 govorcev
Holosi Holosi jezik so odkrili nedavno kot indoarijski jezik, ki ga govorijo v dveh vaseh na jugu Irana oziroma okoli 800 ljudi in je nerazvrščen.
Pisave Indoarijski jeziki uporabljajo za pisanje različne pisave: več indijskih pisav, perzijsko-arabsko pisavo in v posameznih primerih tudi latinsko pisavo. Dhivehi, jezik Maldivov, ima svojo pisavo, imenovano Thaana. Nastala je v 15. stoletju po vzoru na arabske številke in drugih elementov iz arabske pisave. Indijske pisave mini|right| Mantre iz Sanskrita v pisavi Devanagari Večina pisav, ki se uporabljajo za indoarijske jezike, kot so pisave Južne Indije, Jugovzhodne Azije in Tibeta, pripada družini indijskih pisav, ki izvirajo iz Brahmi pisave. Brahmi pisava se je prvič pojavila v 3. stoletju pred našim štetjem v napisih cesarja Ašoke. Njen izvor je nejasen in je verjetno nastala po vzoru na aramejska abeceda. Masica: Indoarijski jeziki. 1991, str. 133 f. Sčasoma se je Brahmi pisava razdelila na številne regionalne različice, od katerih se nekatere grafično zelo razlikujejo. Strukturno so si zelo podobne in imajo vse enak princip delovanja. So vmesna oblika med abecedeo in zlogom, tako imenovane Abugide, v katerih se vsak soglasnik z oznako ustreznega samoglasnika a , ki ga diakritični znak lahko spremeni. Soglasniške povezave so izražene z ligaturami. Za razliko od latinske abecede na primer vrstni red znakov v indijskih svetih spisih ni poljuben, ampak odraža fonologijo indoarijskih jezikov. Popis znakov je v različnih pisavah v bistvu enak. Nekatere pisave imajo poseben znak za povratni l , drugi posebni znaki se lahko ustvarijo s piko spodaj pod črko. Za indoarijske jezike se uporabljajo naslednje indijske pisave (kot primer je navedena prva soglasniška vrsta ka, kha, ga, gha, ṅa):
Pisava Jezik(i) Primerdevanagari hindijščina, biharščina, radžastanščina, maraščina, nepalščina 100pxbengalska pisava bengalščina, asamščina, bišnuprija manipuri 100pxgurmuhi pandžabščina 100pxgudžaratska pisava gudžaraščina 100pxorija pisava orija 100pxsingalska pisava singalščina 100px
Sanskrt je bil tradicionalno napisan v pisavi ustreznega regionalnega jezika, danes je Devanagari postal standardna pisava za sanskrtska besedila. V nekaterih jezikih se vzporedno uporablja več pisav: kašmirščina je v Pakistanu napisana v perzijsko-arabski pisavi, v Indiji pa v Devanagari. Za pandžabščinao obstajajo celo tri pisave: perzijsko-arabska v Pakistanu, gurmuhi za Sikhe in Devanagari za pandžabsko govoreče hinduiste.
Perzijsko-arabska pisava mini|right|Pesem v urdujščini Mirza Ghalib v pisavi nastalik Urdujščina, jezik indijskih muslimanov, je tako kot drugi indoarijski jeziki, ki se uporabljajo v Pakistanu (sindhi, pandžabščina, kašmirščina), pisana v različici perzijsko-arabske pisave arabske abecede imenovani nastalik . Arabska pisava ni zelo primerna za zapisovanje indoarijskih jezikov. Na primer, kratki samoglasniki niso izpisani, tudi pri dolgih samoglasnikih ni mogoče razlikovati med ū , ō in au .
Latinska pisava Edina indoarijska jezika, ki se redno pišeta v latinici, sta konkani in romščina. Za konkani, jezik prebivalev Goe, je bila v 16. stoletju uvedena ortografija, ki temelji na portugalščini. Poleg tega je konkani napisan tudi v pisavi Devanagari. Za jezik kalaša, prej nepisanega jezika kalaša iz Čitrala), se je prav tako sedaj uporabila latinska pisava pri pouku v osnovni šoli.