Medinet Madi je arheološko najdišče v jugozahodnem Fajumu, Egipt, z ostanki grško-rimskega mesta templjem boginje-kobre Renenutet. Ustanovljeno je bilo v obdobju Amenemheta III. in Amenemheta IV. (1855–1799 pr. n. št.). V grško-rimskem obdobju se je razširilo in polepšalo. V Srednjem kraljestvu se je imenovalo Dža, v grško-rimskem obdobju pa Narmutis.
Mesto thumb|250px|levo|Kartuša A,enemheta III. v Medinet Madiju
V Srednjem kraljestvu se je mesto imenovalo Dža. Iz tega obdobja je znan samo dobro ohranjen Renenutetin tempelj, ki je deloval še v Novem kraljestvu. V templju je svoj spomenik postavil faraon Merneptah (1213–1203 pr. n. št.) iz Devetnajste dinastije, potem pa je bilo mesto opuščeno.
Ponovna naselitev so je zgodila v ptolemajskem obdobju. Mesto je takrat merilo približno 1000x600 m in imelo mrežo urejenih ulic.Paolo Davoli. L'archaeologia urbana nel Fayoum id età ellenistica e romana. Neapelj, 1998. str. 223. Glavni templji so bili v zahodnem delu mesta. Od severa proti jugu je vodila dolga obredna cesta. Mesto ni bilo nikoli obzidano. V Dioklecijanovem času je bil severno od mesta zgrajen kastrum, trdnjava velikosti 50 m z glavnim vhodom na južni strani. Na vseh vogalih so bili obrambni stolpi.Bresciani, Giammarusti. I templi di Medinet Madi nel Fayum. str. 31-39. V trdnjavi je bila nastanjena IV. nubijska kohorta. V bizantinskem obdobju se je prebivalstvo preselilo v južni del mesta. Zgrajenih je bilo več cerkva. Po arabski okupaciji Egipta je bilo mesto še naseljeno do 9. stoletja, potem pa dokončno opuščeno. Edda Bresciani, Ali Radwan, Antonio Giammarusti, Hisham el-Leithy. Medinet Madi, Archaeological Guide. Verona, 2010. str. 14-15. ISBN 9788887177893.
Templji Renenutetin tempelj (tempelj A) thumb|250px|levo|Prizor na vzhodni steni zahodne kapele: Amenemhet III. pred Renenutet
Notranji del templja je zgrajen iz temnega peščenjaka. V njem je manjše preddverje s papirusnimi stebri, ki vodi v svetišče s tremi kapelami. Na enem od stebrov je ime Amenemheta III., na drugem Amenemheta IV., na obeh pa je tudi ime boginje Renenutet. Bresciani in Giammarusti, str. 78. V osrednji kapeli je velik boginjin kip, ob njem pa kipa omenjenih faraonov. Boginjino ime je zapisano kot Živa Renenutet Džaja.
Na stenah templja so reliefi s podobami faraonov in bogov. Bresciani in Giammarusti, str. 80. Zahodna kapela je posvečena Renenutet, Bresciani in Giammarusti, str. 91-95. srednja Renenutet in Sobeku, vzhodna pa predvsem Renenutet. Bresciani in Giammarusti, str. 96-102. Ptolemajski deli templja vsebujejo tlakovano obredno pot, ki vodi v portik in prečni vestibul.
Nenavadno dobro ohranjenost templja so arheologi pripisali predvsem njegovi osamljenosti.
Tempelj B Tempelj B stoji za templjem A. Vhod vanj je na severni strani. Pred njim je veliko dvorišče, zasnova pa je podobna templju A. Ima tri kapele. Posvečen je Izidi-Termutis (Termutis je grško ime boginje Renenutet). Dekoracija templja ni dokončana. V templju je samo nekaj slabo ohranjenih in nedokončanih reliefov. Bresciani in Giammarusti, str. 159-167.
Tempelj C thumb|Glavna kapela templja C Tempelj C je bil posvečen kultu dveh mumificiranih krokodilov. Zgrajen je bil v ramzeškem obdobju in je dobro ohranjen. Raziskan je bil v letih 1995 do 1999.
Tempeljski kompleks je bil dejaven še v 4. stoletju n. št. in nato opuščen. Edda Bresciani, Ali Radwan, Antonio Giammarusti, Hisham el-Leithy. Medinet Madi, Archaeological Guide, Verona 2010. str. 44-47. ISBN 9788887177893.
Sklici
Kategorija:Arheološka najdišča v Egiptu