thumb|300px|Staroveški Bližnji vzhod
Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2. tisočletju pr. n. št. Bila je federacija več kraljestev in verjetno imela tudi vrhovnega kralja. Oblast v Nuhaši je prehajala iz rok v roke različnih velikih sil, med katerimi so bili najpomembnejši Egipčani, Mitani in Hetiti. Upor proti Hetitom je sprožil napad Šupiluliume I. na Nuhaše in njeno priključitev k Hetitskemu cesarstvu.
Ime, meje in družbena ureditev Ime Nuhaše je semitsko in pomeni bogat ali cvetoč.Astour 2002, str. 124. Ozemlje Nuhaše je segalo od doline Evfrata na vzhodu do Oronta na zahodu in Hamata na jugu do Alepa na severu.Bryce 2005, str. 166. Vanj ni bila vključena Ebla, od Evfrata pa sta jo ločevali reki Emar in Aštata. Na zahodu je do Oronta segala samo takrat, kadar je k njen spadala Nija. Glavno mesto se je imenovalo Kan Šajkun.Astour 2002, str. 125.Pfälzner 2012, str. 780.
Hetitska besedila omenjajo "kralje Nuhaše", se pravi da je bila sestavljena iz več manjših kraljestev, ki so tvorila nekakšno konfederacijo. Eden od monarhov je imel vlogo primus inter pares (prvi med enakimi)Bryce 2009, str. 515. in imel rezidenco v Ugulzatu.
Večina prebivalstva v drugi polovici 2. tisočletja pr. n. št. je bila zahodnosemitskega porekla, vladajoči razred pa so tvorili Huriti.Gromova 2007, str. 287. Diplomatski jezik je bila huritska različica akadščine. Huritski izrazi se pojavljajo v vseh akadskih stavkih in tvorijo približno petino njihove vsebine.Andrason & Vita 2016, str. 309. V kronanje kralja je spadalo tudi maziljenje, ki je bilo splošna praksa v bronastodobnih kraljestvih zahodne Azije. Thompson 1994, str. 24.
Zgodovina Ime Nuhaše se pojavlja v dvojezičnem hetitsko-huritskem besedilu z naslovom Pesem odrešitve, prepisanem iz huritskega izvirnika, datiranega v leto 2000 pr. n. št.Astour 2002, str. 123-124. V huritskem besedilu je podatek, da je bila Nuhaše tesen zaveznik Eble. Regija je bila omenjena tudi v arhivih Marija in Alalaka, vendar ne kot politično enotna entiteta. V času Marija so bili severni deli Nuhaše pod oblastjo Jamhada, južni pa pod oblastjo Katne. Tutmoz III. jo je v 15. stoletju pr. n. št. priključil Egiptu, kasneje pa je prišla pod oblast Mitanija.
Egipčansko-hetitski mirovni sporazum kralja Muvatalija II. iz 13. stoletja pr. n. št.Bryce 2005, str. 140. omenja sporne meje med Nuhašo in Alepom. Prebivalci Nuhaše so prosili hetitskega kralja Hatušilija III., da jim da ozemlje, ki si ga je lastil Alep. Hatušili je izpolnil njihovo prošnjo.Bryce 2005, str. 141. Datum obmejnih sporov, v katere so se vmešali Hetiti, je težko natančno določiti, vsekakor pa so se dogajali sredi 13. stoletja pr. n. št.
Amarnska pisma dokazujejo, da je imela Nuhaše obmejne spore tudi s sosednjim Amurrujem.Gromova 2007, str. 290.
V železni dobi se je pokrajina imenovala Luaš.Drower 1973, str. 430.
Kralji Nuhaše Kralji NuhašeImeVladal KomentarTaku sredi 15. stoletja pr. n. št. Kronal ga je Tutmoz III. Šarupši Adad-Nirari Nuhaški 14. stoletje pr. n. št. Tette
Sklici
Viri
Thompson, Stephen E. (1994). "The Anointing of Officials in Ancient Egypt". Journal of Near Eastern Studies 53 (1). The University of Chicago Press. ISSN 0022-2968. Drower, Margaret S. (1973). "Chapter X - Syria c. 1550–1400 B.C." V Edwards, Iorwerth Eiddon Stephen; Gadd, Cyril John; Hammond, Nicholas Geoffrey Lemprière; Sollberger, Edmond. Part 1: The Middle East and the Aegean Region, c.1800–1380 BC. The Cambridge Ancient History (Second Revised Series). 2 (3 ed.). Cambridge University Press. ISBN 978-1-139-05426-3. Andrason, Alexander; Vita, Juan-Pablo (2016). "Contact Languages of the Ancient Near East –Three more Case Studies (Ugaritic-Hurrian, Hurro-Akkadian and Canaano-Akkadian)". Journal of Language Contact 9 (2). Brill.. ISSN 1877-4091. Gromova, Daria (2007). "Hittite Role In Political History of Syria In the Amarna Age Reconsidered". Ugarit-Forschungen. Ugarit-Verlag. str. 39. ISBN 978-3-86835-001-2. Pfälzner, Peter (2012). "Levantine Kingdoms of the Late Bronze Age". V Potts, Daniel T. A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East. 1. John Wiley & Sons. ISBN 978-1-4443-6077-6. Astour, Michael C. (2002). "A Reconstruction of the History of Ebla (Part 2)". V Gordon, Cyrus Herzl; Rendsburg, Gary. Eblaitica: Essays on the Ebla Archives and Eblaite Language. 4. Eisenbrauns. ISBN 978-1-57506-060-6. Bryce, Trevor (2005). The Kingdom of the Hittites. Oxford University Press. ISBN 978-0-199-27908-1. Bryce, Trevor (2009). The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia. Routledge. ISBN 978-1-134-15908-6.
Kategorija:Zgodovina Sirije Kategorija:Amarnska pisma