__NOTOC__

Rimski most ali Puente Romano v španščini je rimski most čez reko Guadiana v Méridi v Španiji. To je najdaljši ohranjen most iz antičnih časov, ki ima ocenjeno celotno dolžino 755 m, pri 62 razponih. Danes je še 60 razponov (trije od teh so pokopani na južnem bregu) v dolžini 721 m med oporniki. Vključno s pristopi, je konstrukcija dolga 792 m. Most je še vedno v uporabi, vendar od leta 1991 le za pešce.

Priložena k mostu je Alcazaba, mavrska utrdba, zgrajena leta 835.

Blizu ostankov akvadukta Los Milagros, obstaja v Meridi še en rimski most, Puente de Albarregas, ki je veliko manjši.

Zgodovina Od ustanovitve kolonije Emerita Augusta leta 25 pr. n. št. je mesto postalo najpomembnejše središče komunikacijskega omrežja na zahodnem Iberskem polotoku, tako zaradi svojega statusa glavnega mesta province Luzitanije kot tudi zaradi enostavnega prečkanja reke Guadiane, ki ga je omogočal ogromen kamnit most. Tako se je pomembna Srebrna pot (Ruta de la Plata), ki je prečkala Hispanijo od severa proti jugu skozi zahod, in ceste, ki so vodile v Olissipo (Lizbona), Cordubo (Kordova, Toletum (Toledo) ali Caesaraugusto (Zaragoza), srečevale v Méridi in morale prečkati njen most.

Most je bil zgrajen hkrati z ustanovitvijo kolonije, v zadnjih desetletjih 1. stoletja pred našim štetjem. Gradnja torej datira v čas Avgusta, čeprav je pomen, ki ga je imel ta prehod skozi zgodovino, in velike poplave reke Guadiane, ki so občasno poslabšale strukturo, povzročile, da je most zdaj kombinacija različnih delov, ki popačijo njegov prvotni videz.

Most je bil zgrajen na plitvem delu reke, na katerem je tudi rečni otok in katere struga je sestavljena iz dioritnih formacij, ki ustvarjajo trdne temelje. Prvotno je bil sestavljen iz dveh ločenih sklopov. Deli prvotnega mostu so bili uničeni med poplavami leta 1603. Potem je bilo odločeno, da se oba sklopa povežeta z uporabo dodatnih lokov v sredini. Od takrat se most čez reko razteza v enem kosu.

Sestavljen je iz treh ločenih delov. Prvi poteka od mesta do prvega gorvodnega pristanišča, imenovanega Humilladero; drugi do pristanišča San Antonio, ki je podobno lociran; in tretji do konca mostu. Prvi del ustreza začetnim desetim lokom in je bil najmanj spremenjen, s čimer je ohranil največjo izvirnost. Njegovo jedro je iz opus caementicium (rimski beton in je bil obloženo z rustikalnim klesancem. Njegovi stebri so kvadratni, gorvodno pa je polkrožni preboj, ki sega do celotne višine stebra, nad katerim vzpenjajo polkrožni loki. Prečke prebadajo majhni polkrožni loki, ki delujejo kot razbremenilni kanali. Razponi lokov se po celotnem odseku simetrično zmanjšujejo, širina stebrov pa je precejšnja, kar je značilno za rimske zgradbe z začetka cesarskega obdobja, ki so jih kasneje presegla dela večje tehnične dovršenosti, kot je most Alcántara z začetka 2. stoletja n. št.

Od izvirnega dela je ohranjenih večina obokov na Guadianilla in nekaj tistih, ki prečkajo glavni kanal Guadiana. V rimskih časih je bil most večkrat v dolžino podaljšan na levem bregu, ko je cesto odnesla poplava. Dodali so, vsaj pet zaporednih odsekov z več oboki, pri čemer so posnemali izvirno delo, z nekaj razlikami. Od 5. stoletja do danes so bili oboki večkrat obnovljeni, zlasti v osrednjem delu, zaradi poškodb, ki so bile bodisi posledica vojne ali velikih poplav reke. Prvi ukrep, o katerem so poročali je bil že v obdobju Vizigotov (med 5. in 8. stoletjem). Njegovo sedanje stanje je bilo izvedeno z obnovo v 19. stoletju.

Drugi del, ki obsega središče rečne struge, je bil najbolj izpostavljen naravni eroziji reke in uničenju s strani človeka. Znano je, da so bila popravila izvedena leta 483 v obdobju Vizigotov, čeprav skoraj zagotovo niso bila prva. V 9. stoletju je emir Muhamed I. iz Córdobe med zatiranjem upora prebivalcev Méride proti muslimanski oblasti uničil pomol. Kasnejše rekonstrukcije so bile izvedene v 13., 15. in 19. stoletju. Ni znano, kateri deli so bili prizadeti v vseh teh rekonstrukcijah, vendar so bile od tistih, ki so dokumentirane, skoraj vse izvedene na osrednjem delu. Poplava leta 1603 je povzročila veliko škodo, kar potrjuje kronist Bernabé Moreno de Vargas v svoji Zgodovini mesta Mérida (1633), kjer ugotavlja, da so bili prvotni mostovi, ki so povezovali osrednji otok z obema bregovoma, združeni v enega z nastankom osrednjega dela. Tako v tem delu prepoznamo delo iz začetka 17. stoletja, ki je bilo končano leta 1611 in ki harmonično združuje romanski slog s strogo arhitekturo Habsburžanov. Sestavljen je iz petih polkrožnih lokov z večjimi razponi kot tisti v prvem delu, ki ležijo na pravokotnih stebrih z ostrim, piramidalnim prebojem gorvodno in opornikom na nasprotnem pobočju.

Na tem delu se začne spust Humilladero, ki povezuje most in otok. Izvira iz 17. stoletja in je zgrajen na temeljih prvotne rimske betonske ploščadi, ki je bila ogromen vodni kanal, ki se je raztezal 150 metrov gorvodno in varoval središče prehoda čez reko. Obsežne prenove so bile izvedene v 19. stoletju do loka 36, ​​ki je ostal v tem dolgem osrednjem delu: po španski vojni za neodvisnost (1808–1814), med katero je bilo uničenih več lokov, da bi preprečili prehod Napoleonovih čet in po poplavi leta 1823. Leta 1878 je bila popravljena škoda zaradi poplave leta 1860. Pri vseh teh posegih so bili prizidki uspešno usklajeni z rimsko strukturo.

Tretji del, čeprav delno prenovljen, ohranja večino prvotne strukture. To območje se dviga nad bregom, ki zaradi značilno nizkega pretoka reke Guadiane skoraj nikoli ni poplavljen, s čimer se odpravlja potreba po kanalih za odvajanje poplav. Z začetnim delom si deli oblogo iz rustikalnih klesanih blokov in podobne proporce v svojih lokih in stebrih. Cestna površina odraža naklon, ki je posledica posedanja struge. Ta zadnji del se začne pri klančini San Antonio iz 17. stoletja, proti njegovemu koncu pa so še vedno ohranjeni ostanki rimske betonske ploščadi. Ta ploščad je morda podpirala zdaj izgubljeno rimsko strukturo, kot je klančina ali slavolok, dodatki, ki bi okrasili golo strukturo, ki jo vidimo danes. Znano je, da je imel most v cesarskem obdobju več kot en lok in mestna vrata v svojem prvem delu, katerih videz je znan, ker se pojavlja na številnih rimskih kovancih, kovanih v koloniji, in je trenutno osrednji motiv mestnega grba. V 17. stoletju je bil dodan majhen tempelj v spomin na obnovo med vladavino Filipa III. Španskega, skupaj s kapelo svetega Antona na spustu Humilladero, nekdanjim oratorijem za popotnike, ki je izginil med poplavo leta 1860.

Most je zdaj dolg 792 m in 12 m nad povprečno gladino vode. Njegov sedanji, rahlo zaobljen profil ni bil originalen, saj je posledica zaporednih uničenj in rekonstrukcij ter posedanja rečne struge v zadnjih dveh tisočletjih. Kljub vsemu ostaja veličastno delo, ki priča o ambicijah rimskega inženirstva.

Most je skoraj vso svojo zgodovino vzdržal cestni promet, a je 10. decembra 1991, na dan odprtja mostu Luzitanija, postal izključno pešpot.

Skupaj z arheološkimi najdišči v Méridi, je leta od 1993 na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Sklici

Viri Colin O’Connor: Roman Bridges, Cambridge University Press 1993, ISBN 0-521-39326-4, S. 106–107 Barroso, Yolanda; Morgado, Francisco (1996). Mérida, Patrimonio de la Humanidad. Conjunto monumental. Mérida: Consorcio de la Ciudad Monumental Histórico-Artística y Arqueológica de Mérida (Depósito legal: BA-335-1996). Álvarez Martínez, José M.: El Puente romano de Mérida, Consejo Provincial de Bellas Artes, Badajoz 1984, ISBN 8450090504. Fernández Troyano, Leonardo: Tierra sobre el agua, Colegio de Ingenieros de Caminos, Canales y Puertos, Madrid 1999, ISBN 8438001483, S. 132. J. Hernández Ramírez: El tajamar del puente romano de Mérida, un diseño hidraúlico, vorgetragen bei Actas del VII Congreso Internacional de Ingeniería Gráfica. Heinz-Otto Lamprecht. Opus Caementitium, 4. Ausgabe, Beton-Verlag, Düsseldorf 1993, ISBN 3764003103, S. 175-176. Marcel Prade: Les grands ponts du monde: Ponts remarquables d'Europe, Brissaud, Poitiers (Frankreich), ISBN 2902170653, 1990; S. 194. Heiner Sadler: Brücken, Harenberg Kommunikation, Dortmund 1986, ISBN 3-88379-498-8, S. 18-19.

Zunanje povezave

Traianus – Technical investigation of Roman public works

Kategorija:Mostovi v Španiji Kategorija:Rimski mostovi Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji Kategorija:Ločni mostovi Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 96 Kategorija:Kamniti mostovi Kategorija:Mérida, Španija