Wilhelm Reich (vil-helm raɪç͂), avstrijski psihoanalitik, psihiater, seksolog in sociolog, * 24. marec 1897, Dobzau, Avstro-Ogrska (sedaj Dobrjaniči, Ukrajina), † 3. november 1957, Lewisburg, Pensilvanija, ZDA.

Reich pripada drugi generaciji Freudove šole psihoanalize. Psihoanalizo je skušal razlagati in celo združiti z marksizmom, pri čemer se je zavzemal za trditev, da je izvor človekovega nemira pogojen s spolnim in socialnoekonomskim stanjem posameznika. Kot svojo posebno psihoterapevtsko metodo je razvil vegetoterapijo, ki temelji na organski energiji. Je avtor nekaterih pomembnih in vplivnih del, zaradi katerih je postal eden najradikalnejših in najkontroverznejših zdravnikov psihiatrov.For radicalism, Sheppard (Time magazine) 1973; Danto 2007, stran 43, Turner 2011, stran 114.

Leta 1940 je pričel z gradnjo naprave, ki jo je poimenoval orgonski akumulator. Njegovi pacienti so s sedenjem v napravi pridobivali domnevne zdravstvene koristi, o katerih so pisali nekateri ameriški časniki. Po dveh kritičnih člankih v revijah The New Republic in Harper's leta 1947, je ameriško Ministrstvo za javno zdravje pridobilo sodno prepoved za dobavo orgonskih akumulatorjev in s tem povezane literature, saj je vse skupaj označilo za prevaro. Ker je leta 1956 Reich prekršil sodno prepoved, je bil obsojen na dve leti zapora. Medtem ko je bil zaprt, so oblasti zažgale 6 ton njegovih objav po ukazu sodišča. Po letu dni v zaporu je le nekaj dni pred pogojnim izpustom umrl zaradi odpovedi srca.

Življenje

Zgodnje življenje

Rodil se je v kmečki družini kot drugi otrok Leona in Cäcilie Reich v Dobzauu v Galiciji. Kmalu po njegovem rojstvu so se preselili v Južinec,ukr. Южинець vas v Bukovini, kjer je njegov oče prevzel eno izmed tamkajšnjih kmetij. Starša sta bila Juda, a svojih otrok nista vzgajala v tej veri. Wilhelm in njegov brat sta govorila samo nemško, v nasprotnem primeru je sledila kazen.

Reich je v zrelih letih svojega življenja v dnevnik pisal predvsem o svoji zgodnji spolni zrelosti. Omenil je, da je prvi spolni odnos izkusil že pri štirih letih in da je imel od enajstega leta dalje vsak dan spolni odnos. Dokaza, ki bi vse to potrjeval, nimamo, a vseeno je njegova druga hči Lore Reich Rubin menila, da je bil njen oče v otroštvu spolno zlorabljen. Pri dvanajstih letih je Reich izvedel, da njegova mama vara njegovega očeta z Reichovim učiteljem. Reich je vse to povedal svojemu očetu in mama je leta 1910 podlegla pritisku ter storila samomor. Reich je kasneje v svojih delih priznal, da je za materin samomor kriv sam. Kasneje je bil poslan v deško gimnazijo v Črnovicahukr. Чернівці́, kjer je kmalu po prihodu po vsej koži dobil luskavico. Ta bolezen ga je zaznamovala za celo življenje, saj je bil tarča številnih posmehovanj zaradi svoje polti. Leta 1914 je za posledicami tuberkuloze umrl njegov oče, a za njim so Reich in njegovi bratje dobili le kmetijo. Leta 1915 so Bukovino napadli Rusi in Reich se je moral odseliti. V svojem dnevniku je nekoč zapisal, da svoje domovine in posestva po ruskem napadu ni nikoli več videl.

Študij Med prvo svetovno vojno je bil Reich vpoklican v avstro-ogrsko vojsko, kjer je bil poročnik 40 vojakom. Po vojni se je odločil za študij prava na Univerzi na Dunaju, a se je že po prvem semestru prepisal na Medicinsko fakulteto, kjer se je zaljubil v sošolko, a njegova ljubezen ni bila uslišana. Ker je po očetovi smrti ostal brez denarja, je le s težavo premagal študijska leta.

Leta 1919 se je Reich prvič srečal s Sigmundom Freudom, znanim nevrologom in psihoterapevtom, na katerega je naredil izjemen vtis. Freud mu je celo dovolil, da je Reich prišel v kontakt z njegovimi pacienti, kljub temu da je bil Reich takrat še študent. Ker je bil Reich vojni veteran, je postal zdravnik v štirih letih, namesto v šestih. Diplomiral je leta 1922 in takoj pričel z delom v mestni bolnišnici, kjer je specializiral nevropsihiatrijo pri profesorju Juliusu Wagnerju von Jaureggu, ki je leta 1927 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. Reich se je prvič poročil marca 1922 z Annie Pink, ki je bila ena izmed Reichovih pacientk, in s katero je imel dve hčerki Evo in Loro. Obe sta kasneje postali psihiatrinji in psihoanalitičarki.

Dela in poklici Wilhelm Reich se je leta 1922 zaposlil na Freudovi psihoanalitični kliniki na Dunaju. Opisan je bil kot človek z močnim, a prepirljivim značajem, ki je dajal vtis uglajenosti kljub relativni neurejenosti. Vodil je mobilno kliniko, pri čemer je paciente obiskoval na domu. Spodbujal je spolnost med odraslimi ter možnost uporabe kontracepcijskih sredstev, splava in ločitve, kar je bilo v katoliški Avstriji zelo provokativno. Trdil je, da želi preprečiti notranji nemir z napadom in ne z zdravljenjem. Med letoma 1922 in 1932 je klinika ponudila brezplačno ali delno brezplačno psihoanalitično pomoč 1445 moškim in 800 ženskam, ki si drugače tega ne bi mogli privoščiti. Mnogi pacienti so bili vojni veterani. Leta 1924 je Reich postal pomočnik direktorja klinike, kjer je ostal do leta 1930, ko se je preselil v Berlin.

Reichov brat je leta 1926 zbolel za tuberkulozo in umrl, tako kot njun oče. V tistem času je bila četrtina smrti povezanih s tuberkulozo in tudi Reich je zbolel, zato je moral v sanatorij v Davos v Švici. Tam je preživel nekaj tednov, nato pa se je vrnil na Dunaj, kjer je bil priča julijskemu uporu leta 1927, kjer so policisti pobili 84 delavcev in 600 ranili. Ta dogodek je Reicha spremenil in vstopil je v avstrijsko komunistično stranko.

Leta 1927 je po Dunaju ustanovil šest klinik, kjer so se ukvarjali s svetovanjem o spolnosti. Klinike so postale zelo priljubljene še posebej med delavskim razredom. Ustanovil je tudi nekaj manjših, mobilnih klinik, ki so pomagale tako mladostnikom kot tudi starejšim, učili pa so jih tudi spolne vzgoje. Novembra 1930 se je s svojo ženo preselil v Berlin, kjer je ustanovil svetovalne klinike predvsem na četrtih, kjer so živeli delavci. Pridružil se je nemški komunistični stranki, a je bil zelo razočaran, saj je bila izdaja njegove knjige Spolni boj mladine (Der sexuelle Kampf der Jugend) zavrnjena, zato je ustanovil svojo lastno založbo imenovano Verlag für Sexualpolitik, kjer je v samozaložbi izdajal svoja dela. V tridesetih letih 19. stoletja je postajal vedno bolj kontroverzen, zaradi česar je vsa svoja dela od leta 1932 do svoje smrti 1957 zalagal sam. Njegovo poučevanje spolne svobode je zmotilo ostale psihoanalitike in njihove somišljenike iz političnih vrst. Tudi njegovo poučevanje vegetoterapije, – oblika psihoterapije, ki vključuje fizične manifestacije čustev – s katero je pacientom sporočal pomembnost spolne svobode, velja za eno glavnih tabu tem psihoanalize.

S soprogo Annie sta se ločila leta 1933, ko je spoznal plesalko Elso Lindenberg. Ko je Hitler prišel na oblast, sta skupaj z njo živela v Nemčiji. Nacistični časopis Volkischer Beobachter je 2. marca 1933 kritično napadel njegovo delo Der sexuelle Kampf der Jugend. Reich in Elsa Lindenberg sta se zato preselila na Dansko, kmalu zatem pa na Švedsko. Tam mu policija ni podaljšala vize, zato se je pod privzetim imenom vrnil nazaj na Dansko. Oktobra 1934 se je preselil na Norveško, kjer je predaval o svoji karakterni analizi in vegetoterapiji. Tam si je ustvaril srečno življenje in njegova partnerka Elsa Lindenberg je leta 1935 zanosila. Oba sta se otroka zelo veselila, a je Reich kmalu podvomil o srečni prihodnosti, zato je prepričal Lindenbergovo, naj naredi splav. Ker je bilo takšno dejanje v tistem času prepovedano, se je odločil, da bosta to opravila v Berlinu. Leta 1937 je Reich začel z novo ljubezensko afero s tekstilno oblikovalko Gerd Bergersen. Kljub aferi z Bergersonovo je od bivše partnerke Lindenbergove zahteval, da si ne ustvarja novega ljubezenskega življenja.

Profesor psihiatrije na Univerzi Columbia Theodore P. Wolfe je Reichu obljubil prebivališče v New Yorku, kamor se je tudi preselil. Avgusta 1939, en mesec pred začetkom vojne, je dobil vizo in odpotoval v ZDA. Kmalu po prihodu v ZDA je utemeljil termin orgon – hipotetično vesoljno življenjsko silo, ki se povezuje z orgazmom in organizmom obenem. V ZDA je kmalu spoznal Ilse Ollendorf, ki mu je pomagala v laboratoriju, kasneje pa sta postala tudi partnerja. Leta 1944 sta dobila sina Petra, dve leti kasneje pa sta se tudi poročila. Ob tej priložnosti je tudi pisal svoji bivši partnerki Elsi Lindenberg in uradno končal njuno zvezo.

Pozna leta življenja in smrt Leta 1954 so Reichu s sodno obravnavo skušali dokazati, da je prevarant in da njegove teorije niso korektne, kar ga je močno prizadelo. Junija 1956 je bil izdan ukaz, da se uniči še Reichova dela, ki so jih na sodišču imenovali reklamni material. Wilhelm Reich je umrl v svoji zaporniški celici v Lewisburgu v Pensilvaniji novembra leta 1957. Ob smrti je bil oblečen, le čevlje je imel sezute. Zaporniški zdravnik je za vzrok smrti navedel akutni miokardni infarkt. Noben od akademskih časopisov mu ni napisal posvetila. Pokopali so ga ne njegovi farmi imenovani Orgonon, ki se nahaja v bližini Rangeleyja v zvezni državi Maine. Danes se tam nahaja muzej posvečen Reichu.

Delo Psihoanaliza in psihoterapija Reichova psihoanaliza se močno razlikuje od raziskav ostalih analitikov, saj je bil kot psihoanalitik zelo radikalen in je pogosto načenjal kontroverzne teme. Njegovo delo se začne z odprtjem klinike za psihoanalizo, ki jo je Reich ustanovil skupaj s Sigmundom Freudom. Ukvarjal se je predvsem z vprašanji, kako biološka energija vpliva na človekova čustva, na njegovo obnašanje in seksualnost.

Obsesivna-kompulzivna motnja Na začetku svojega delovanja se je Reich ukvarjal predvsem z zdravljenjem psihičnih bolezni na dunajski kliniki, ki so se v tem času izražale kot duševne motnje, nastale zaradi prve svetovne vojne. Ustanova, ki jo je Reich vodil skupaj s Freudom, je v Berlinu ozdravila 1455 moških in okoli 800 žensk. Reich se je v tem času osredotočil na delovanje nevrotičnih simptomov, kot je obsesivno-kompulzivna motnja. Trdil je, da so tovrstne bolezni podzavesten poizkus pridobitve nadzora nad sovražnim okoljem, kot sta revščina in zloraba otrok. Tovrstne ponavljajoče vzorce vedênja, govora in telesnih gibov je poimenoval »ščit osebnosti« (Charakterpanzer).

Nagonski značaj V času delovanja na dunajski kliniki je napisal svojo prvo knjigo, Der triebhafte Charakter, kar v prevodu označuje »nagonski značaj človeka«. Gre za študijo asocialnih osebnosti, s katerimi se je srečal pri delu na kliniki. Utemeljil je potrebo po sistematični teoriji značaja. Knjiga, ki je izšla 1925, je Reichu prinesla mednarodno prepoznavnost.

Orgastična moč Reich je leta 1924 pričel z objavami člankov, kjer je obravnaval ideje »orgastične moči«. Gre za zmožnost sprostitve čustev iz mišic in se pri tem izgubiti v orgazmu. Reich je trdil, da sta zdravje psihe in sposobnost ljubljenja pogojeni z orgastično močjo, ki pa je potrebna za sproščanje spolnega nagona. Pri spolnih odnosih je po njegovem pojmovanju telesni stik bil drugotnega pomena – glavno naj bi bilo čustveno doživetje in ne telesno. Njegova teorija že od začetka ni bila vzeta resno, kasneje pa deležna celo posmeha.

Sex-pol gibanje Julija 1927 je bil Reich navzoč med delavskimi protesti na Dunaju, v katerih je policija ubila 84 delavcev. Kot je napisal Reich sam, se je na tistem mestu prvič srečal s človekovo iracionalnostjo in zato se je v znak dvoma proti sistemu pridružil Komunistični stranki Avstrije. Zaradi dogodkov, ki jim je bil priča, je na Dunaju odprl šest klinik za delavski razred, namenjenih svetovanju pri spolnem življenju. Sex-pol označuje nemško družbo, ki sestoji iz delavske (proletarske) seksualne politike. Reich je v klinikah, ki so bile dobro podprte z osebjem, ki je bilo pacientom ves čas na voljo, ponujal kombinacijo psihoanalitičnega svetovanja, marksističnih nasvetov in spodbujanja kontracepcije. Javnost je klinike zelo dobro sprejela.

Vegetoterapija