Roman III. Argir (grško [Rōmanos III Argyros]) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15. novembra 1028 do svoje smrti, * 968 , † 11. april 1034.
Življenjepis Družina in zgodnja kariera Roman Argir je bil sin neimenovanega člana družine Argir, ki bi lahko bil istoveten s Potom Argirom, ki je premagal Ogre na njihovem roparskem pohodu leta 958, ali Evstahijem Argirom, ki je leta 950 naročil pesnitev v čast cesarju Romanu II..Cheynet & Vannier 2003, str. 64–65. Romanov oče je bil sin nekega drugega Romana Argirja, ki je bi poročen z Agato, hčerko Romana I. Lekapena (vladal 919-944).Cheynet & Vannier 2003, str. 63–64, 68.
Imel je več bratov in sester. Brat Bazilij Argir je bil pod Bazilijem II. (vladal 976–1025) general in guverner.Cheynet & Vannier 2003, str. 72–73. Pod Bazilijem je služil tudi brat Leon, ki je bil leta 1017 ubit v Italiji.Cheynet & Vannier 2003, str. 73. Sestra Pulherija Argiropulina je bila poročena z magistrom Bazilijem Sklerom,Cheynet & Vannier 2003, str. 68. sestra z neznanim imenom s Konstantinom Karantenom, ki je bil pod Romanom doux Antiohije, Marija Argiropulina pa z Giovannijem Orseolom, sinom beneškega doža Pietra II. Orseola.
Roman je bil najprej sodnik (krites) s položajem protospatarija v Obsikijski temi. Na tem položaju je preganjal heretike v Akmoneji.Cheynet & Vannier 2003, str. 69. Zatem je bil povišan na položaj kvestorja in postal eden od sodnikov Hipodroma. V tej vlogi je omenjen v Peiri, izpisku pravnih odločitev, ki jih je zbral ugleden pravnik Avstahij Romaj.Cheynet & Vannier 2003, str. 69–70. Zatem je napredoval v patricija in dobil položaj oikonomosa (upravnika) Hagije Sofije in še naprej predsedoval sodišču.Cheynet & Vannier 2003, str. 70. Ob smrti Bazilijevega naslednika Konstantina VIII. leta 1028 je bil na položaju konstantinopelskega mestnega prefekta.
Vladanje Roman je pritegnil pozornost cesarja Konstantina VIII., ki ga je prisilil, da se je ločil od svoje žene in se 12. novembra 1028, poročil z njegovo hčerko Zoo Porfirogeneto. Tri dni kasneje je Konstantin umrl in Romanu prepustil svoj prestol.
Novi cesar je pokazal veliko vnemo, da bi se izkazal kot vladar, vendar je imel pri svojih podvigih malo sreče. Veliko denarja je potrošil za novogradnje in darila za menihe. Njegovo prizadevanje za zmanjšanje davkov je spravilo v nered državne finance. Idealiziral je Marka Avrelija in želel postati kralj filozof, na vojaškem področju pa je želel posnemati Trajana.
Leta 1030 se je odločil, da se bo maščeval za vpade muslimanov na vzhodni meji, zato je osebno povedel veliko vojsko proti Mirdasidom v Alepu. Nasprotniki so ga na pohodu presenetili in resno porazili pri Azazu blizu Antiohije. Katastrofo sta nekoliko omilila osvojitev in uspešna obramba Edese Jurija Manijaka leta 1032 in odmeven poraz saracenskega ladjevje na Jadranu, vendar nista vrnila Romanove začetne priljubljenosti.
thumb|300px|Umor Romana III., miniatura iz Kronike Ivana Skilica
Roman III. je kot pripadnik bizantinske aristokracije prenehal zmanjševati privilegije plemstva, ki so jih uvedli njegovi predhodniki. Zmanjšal je njihove davke in hkrati omogočil, da se je položaj kmečkih svobodnjakov spremenil v tlačanstvo. Med neuspešna prizadevanja za zmanjšanje izdatkov je spadala tudi omejitev stroškov njegove žene, ki je še povečala odtujenost med njima.
Roman se je soočal s številnimi zarotami, katerih pobudnica v letih 1029 in 1030 je bila večinoma svakinja Teodora. Vse poskuse odstavitve s prestola je preživel. Njegova prezgodnja smrt leta 1034 je bila domnevno posledica zastrupitve, ki jo je organiziranja njegova žena, ali utopitve v kadi, ki jo je prav tako naročila njegova žena. Pokopali so ga v cerkvi sv. Jurija Samatskega v Konstantinoplu, ki je bila zgrajena po njegovem naročilu.
Družina V zakonu s Heleno je imel hčerko, poročeno s cesarjem Svetega rimskega cesarstva Henrikom III. V zakonu z Zoo Porfirogeneto ni imel otrok.
Glej tudi Seznam bizantinskih cesarjev
Sklici
Viri
Mihael Psel. Chronographia. Cheynet, J.-C.; Vannier, J.-F. (2003). Les Argyroi (PDF). Zbornik Radova Vizantološkog Instituta 40: 57–90. ISSN 0584-9888. The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford University Press, 1991. Chisholm, Hugh, urednik (1911). Encyclopædia Britannica (11. iidaja). Cambridge University Press. Lauritzen, F. (2009). The Miliaresion Poet: the dactylic inscription on a silver coin of Romanos III Argyros. * Byzantion 79: 231–240. ISSN 0378-2506.
Kategorija:Bizantinski cesarji v 11. stoletju Kategorija:Makedonska dinastija