Protestantizem je največja krščanska skupina v Združenih državah Amerike, z vsemi svojim denominacijami šteje približno polovico prebivalstva države. Združene države Amerike predstavljajo domovanje za 20 % svetovne populacije protestantov, teh je približno 150 milijonov, kar pomeni, da je država z največjim številom protestantov.
Protestanti so razdeljeni v več različnih denominacij oziroma ločin, ki so običajno označene kot bodisi "mainline churches" (osrednje ali glavne cerkve) in "evangelical churches" (evangelijske cerkve), čeprav se nekaterih ne da zlahka uvrstiti v eno ali drugo od obeh kategoriji.
Baptisti Baptisti so največja protestantska skupina v Združenih državah Amerike. Pred 1845 je bila večina belih Baptističnih cerkva ohlapno povezanih v organizacijo Triennial Convention (Triletna konvencija). V tem letu pa jo je večina južnih skupnosti zapustila in oblikovala novo organizacijo Southern Baptist Convention (Južna Baptistična konvencija), ki je zdaj največja protestantska denominacija v ZDA, z 15,7 milijona članov. Preostali člani so ustanovili to, kar je danes American Baptist Churches USA (Amerške Baptistične cerkve ZDA) in vključuje 1,3 milijona članov in 5402 skupnosti (kongregacij).
Afro-ameriški baptisti, ki so bili izključeni iz polnega članstva v belih Baptističnih organizacijah, so oblikovali več denominacij, od katerih je največja National Baptist Convention (Nacionalna baptistična konvencija) z 7,5 milijona članov in pa bolj liberalno usmerjeno Progressive National Baptist Convention (Progresivna nacionalna baptistična konvencija) z več kot 2000 cerkva in skupnim članstvom 2,5 milijona ljudi.
Obstajajo številna manjša telesa, nekatera pred kratkim organizirana in druga z dolgo zgodovino kot so Calvinistic baptists (Kalvinistični baptisti), General Baptists (Generalni/splošni baptisti), Primitive baptists (Prvobitni baptisti), Old Regulars, Two-Seed-in-the-Spirit Predestinarian Baptists (Predestinacijski baptisti dveh semen v duhu), neodvisni in Seventh Day Baptists (Baptisti sedmega dne).
Baptisti so bili prisotni na območju Severne Amerike, ki je zdaj del Združenih držav Amerike že od zgodnjega 17. stoletja. Tako Rogerju Williamsu kot Johnu Clarkeu, njegovemu rojaku pri delu za versko svobodo, se pripisujejo zasluge za utemeljitev baptistične vere v Severni Ameriki. Leta 1639 je Williams ustanovil baptistično cerkev v Providence, Rhode Island, Clarke pa je zasnoval baptistično cerkev v Newportu, Rhode Island. Po besedah baptističnega zgodovinarju Williama Brackneya, ki je obširno raziskoval to področje: »Veliko je bilo razpravljanja skozi stoletja, ali si cerkev v Providence ali v Newportu zasluži mesto »prve« baptistične kongregacije v Ameriki. Natančnih zapisov za obe kongregaciji manjka.«
Največje baptistične denominacije Handbook of Denominations in the United States (Priročnik denominacij v ZDA) prepoznava in opisuje 31 baptističnih skupin ali konvencij v Združenih državah Amerike. Sledi delni seznam. Če ni navedeno drugače, so statistični podatki vzeti iz spletne strani Baptist World Alliance, in odražajo podatke za leto 2006. Southern Baptist Convention (Južna baptistična konvencija): 44.000 kongregacij, 16,3 milijona članov National Baptist Convention, USA (Nacionalna baptistična konvencija, ZDA): 33,000 kongregacij, 8,5 milijona članov (afro-američani) Nationaln Baptist Convention of America (Nacionalna baptistična konvencija Amerike): 12000 kongregacij, 3,1 milijona članov (afro-američani) Progressive National Baptist Convention (Progresivna nacionalna baptistična konvencija): 1200 kongregacij, 2,5 milijona članov (afro-američani) Baptist General Convention of Texas (Baptistična generalna konvencija Teksasa): 5700 kongregacij, 2,3 milijona članov American Baptist Churches USA (Ameriške baptistične cerkve ZDA): 5800 kongregacij, 1,4 milijona članov Baptist Bible Fellowship International (Baptistična biblična mednarodna združba): 3400 kongregacij, 1,4 milijona članov
Luterantstvo Z 4,7 milijona članov je Evangelical Lutheran Church in America (Evangeličanska luteranska cerkev v Ameriki) največja ameriška luteranska denominacija, sledi Luthera Church - Missouri sinode (Luteranska cerkev – Missourijska sinoda) z 2,4 milijona članov, in Wisconsin Evangelical Lutheran Synod (Evangeličanska luteranska sinoda iz Wisconsina) s 410.000 člani. Razlike med Evangeličansko luteransko cerkvijo v Ameriki in Luteransko cerkevijio - Missourijsko sinodo v veliki meri izvirajo iz zgodovinskih in kulturnih dejavnikov, čeprav so nekateri teološkega značaja. Prva je bolj vključena v ekumenska prizadevanja kot slednja.
Ko so luteranci prišli v Severno Ameriko, so ustanavljali cerkvena telesa, ki so do neke mere odsevali cerkve, ki so jih pustili za sabo. Mnoga so do začetka 20. stoletja ohranila priseljenski jezik. Iskali so pastorje iz "stare domovine", dokler se niso razvili vzorci za izobraževanje duhovnikov v Ameriki. Sčasoma so bila v mnogih krajih ustanovljena semenišča in cerkveni kolidži, da bi služili luteranskim cerkvam v Severni Ameriki in še posebej da bi pripravili pastorje, da bi služili kongregacijam.
Luteranska cerkev – Missourijska sinoda izvira od nemških priseljencev, ki so bežali pred vsiljeno prusko združitvijo cerkva in so se naselili na območju St. Louisa. Ta cerkev ima nepretrgano zgodovino, odkar je bila ustanovljena leta 1847. Je drugo največje luteranska cerkveno telo v Severni Ameriki (2,7 milijona). Identificira se kot cerkev s poudarkom na svetopisemskem nauku in zvesti pripadnosti zgodovinskim luteranskim izpovedim vere. Vztrajanje nekaterih voditeljev te denominacije na dobesednem branju vseh odlomkov Svetega pisma je privedlo do razdora v sredini 1970-ih, kar je nadalje vodilo do nastanka Zveze evangeličanskih luteranskih cerkva (Association of Evangelical Lutheran Churches), ki je sedaj del Evangeličanske luteranske cerkve v Ameriki.
Čeprav bi se lahko zdelo, da bodo močno konzervativni pogledi na teologijo in etiko Luteransko cerkev – Missourijsko sinodo naredili politično skladno z drugimi evangeličani v ZDA, se kot organizacija v veliki meri izogiba politični dejavnosti, deloma iz njenega strogega razumevanja luteranskega razlikovanja med dvema kraljestvoma. Kljub temu spodbuja svoje člane, da so politično aktivni, in člani pogosto sodelujejo v političnih organizacijah, kot so luteranci za življenje.
Najzgodnejša predhodnica Evangeličanske luteranske cerkve v Ameriki je bila ustanovljena 25. avgusta 1748 v Philadelphiji. Ta je bila znana kot Ministerium Pennsylvanije (Ministerium of Pennsylvania). Evangeličanska luteranska cerkev v Ameriki je rezultat niza združitev in predstavlja največje (4,7 milijona članic) luteransko cerkveno telo v Severni Ameriki. Evangeličanska luteranska cerkev v Ameriki je bila ustanovljena leta 1988 z združitvijo 2,85-milijonske Luteranske cerkve v Ameriki (Lutheran Church in America), 2,25 milijonske Ameriške luteranske cerkve (American Lutheran Church), in 100.000-članske Zveze evangeličanskih luteranskih cerkva (Association of Evangelical Lutheran Churches). Luteranska cerkev v Ameriki in Ameriška luteranska cerkev sta nastali v začetku 1960-ih, kot posledica združitve osmih manjših, na etnični podlagi temelječih cerkvenih teles.
Evangeličanska luteranska cerkev v Ameriki s predhodnimi cerkvenimi telesi, je ustanovni član Luteranske svetovne federacije (Lutheran World Federation), Svetovnega sveta cerkva (World Council of Churches) in Nacionalnega sveta cerkva ZDA (National Council of Churches USA). Luteranska cerkev – Missourijska sinoda, ki ohranja svojo držo kot doktrinarno cerkveno telo, ki poudarja pomen popolnega strinjanja glede naukov Svetega pisma, ne pripada nobeni od teh organizacij. Vendar pa je član Mednarodnega luteranskega sveta (International Lutheran Council), sestavljenega iz več kot 30 luteranskih cerkva po vsem svetu, ki podpirajo doktrinarne nauke Svetega pisma in Knjigo soglasja (nem. Konkordienbuch, lat. Concordia, gre za zbirko veroizpovedi, ki so avtoritativne v luteranski cekvi).
Kalvinizem Presbyterian Church (Prezbiterijanska cerkev): osrednja cerkev, ki ima približno 2 milijona članov in 10.600 kongregacij. Sprejela je Knjigo veroizpovedi (The Book of Confessions), ki vključuje Westminsterskoveroizpoved. Sedež je v Louisvilleu, Kentucky. Presbyterian Church in America (Prezbiterijanska cekev v Amerika): evangeličanska, kalvinistična cerkev, zavezuje se Westminsterski izpovedi vere. Ta denominacija ima 351.000 članov in 1771 kongregacij in več kongregacij zunaj ZDA, v Nemčiji, na Japonskem, na Kajmanskih otoki, itd. Sedež se nahaja v Lawrencevilleu, Georgia. Evangelical Presbyterian Church (Evangelijska prezbiterijanska cerkev), ima več kot 410 kongregacij in 140 000 članov. Zavezuje se Westminsterski veroizpovedi. Orthodox Presbyterian Church (Ortodoksna/pravoverna prezbiterijanska cerkev) je bila ustanovljena leta 1936 pod vplivom Johna Greshama Machena in ima 30.000 članov. Biblija Presbyterian Church (Bilična prezbierijanska cerkev) Associate Reformed Presbyterian Church (Združena reformiran prezbierijanska cerkev) Free Presbyterian Church v North America (Svobodna prezbiterijanska cerkev v Severni Ameriki) Reformed Presbyterian Cerkev v North America (Reformirana prezbiterijanska cerkev v Severni Ameriki) Cumberland Presbyterian Church (Cumberlandska prezbiterijanska cerkev) Cumberland Presbyterian Cerkev in America (Cumberlandska prezbiterijanska cerkev v Ameriki) Free Reformed Church in North America (Svobodna Reformirana cerkev v Severni Ameriki) Reformed Church in America (Reformirana cerkev v Ameriki) Christian Reformed Church in North America (Krščanska reformirana cerkev v Severni Ameriki) Netherlands Reformed Congregations (Nizozemske reformirane kongregacije) Hungarian Reformed Church in America (Madžarska reformirana cerkev v Ameriki)
Binkoštno gibanje Binkoštno gibanje je prenovitveno versko gibanje znotraj protestantizma, ki daje poseben poudarek neposredni osebni izkušnji Boga skozi krst Svetega Duha. Izraz Binkoštna izhaja iz besede pentekoste, to je grški izraz, ki označuje judovski Praznik tednov. Za kristjane ta dogodek obeležuje spust Svetega Duha in binkoštniki po navadi vidijo njihovo gibanje kot da odraža enako vrsto duhovne moči, načina slavljenja in naukov, ki so bili v zgodnji cerkvi.
Binkoštno gibanje je krovni izraz, ki zajema širok razpon različnih teoloških in organizacijskih vidikov. Posledično ne obstaja ena sama osrednja organizacija ali cerkev, ki bi usmerjala gibanje. Večina binkoštnikov šteje sebe za del večjih krščanskih skupin; na primer večina binkoštnikov sebe prepoznava kot protestante. Mnogi sprejemajo izraz evangelijska, drugi pa raje restavracionistična. Binkoštno gibanje je teološko in zgodovinsko blizu karizmatičnemu gibanju, saj je bistveno vplivalo nanj; nekateri binkoštniki uporabljajo ta dva izraza kot sopomenki.
Znotraj klasičnega binkoštnega gibanja obstajajo tri glavne usmeritve: Wesleyan-Holiness (Wesleyjevska-svetostna), Higher Life (Višje življenje), in Oneness (Enost). Primeri Wesleyvskih-svetostnih denominacij vključujejo Church of God in Christ (Cerkev Boga v Kristusu) in International Pentecostal Holiness Church (Mednarodna binkoštna svetostna cerkev). International Church of the Foursquare Gospel (Mednarodna cerkev trdnega/ali četverokotnega/ evangelija) je primer veje Višjega življenja, medtem ko so Assemblies of God (Zbori Boga) pod vplivom obeh skupin. Nekatere od binkoštnih cerkva iz skupine Enost, ki spadajo med netrinitarne cerkve, so United Pentecostal Church International (Združena binkoštna mednarodna cerkev) in Pentecostal Assemblies of the World (Binkoštni zbori sveta). Veliko binkoštnih ločin je povezanih z Binkoštno svetovno konferenco (Pentecostal World Conference).
Restavracionizem