Puebla de Zaragoza, uradno znan kot Heroica Puebla de Zaragoza, je sedež Mestne občine Puebla, glavno mesto zvezne države Puebla in eno od petih najpomembnejših španskih kolonialnih mest v Mehiki. Nahaja se jugovzhodno od Ciudad de México in zahodno od glavnega pristanišča v Mehiškem zalivu, Veracruz, na glavni cesti med njima, v osrednji Mehiki.
Mesto je bilo ustanovljeno leta 1531 na območju imenovanem Cuetlaxcoapan, kar pomeni »kjer kača zamenja svojo kožo«, med dvema pomembnima avtohtonima naseljema v tistem času, Tlaxcala in Cholula. Ta dolina pred 16. stoletjem ni bila naseljena.
Zaradi svoje zgodovine in arhitekturnih slogov, od renesanse do mehiškega baroka, je bilo mesto leta 1987 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. Mesto je znano tudi po jedeh mol poblano, Chiles en nogada in lončarstvu Talavera.
Zgodovina Obdobje pred prihodom Špancev Nekateri zgodovinarji menijo, da je bilo območje, kjer se nahaja mesto danes, naseljeno v času pred 15. stoletjem. Dolina naj bi se uporabljala kot bojno polje, ko so se vojskovali prebivalci Itzocana, Tepeaca, Huejotzingoja, Texmelucana in Tlaxcala in kjer so ujetnike žrtvovali svojim božanstvom.
Temelj Pueble se začne s pismom škofa Tlaxcala, Juliána Garcésa, iz leta 1530 za špansko kraljico, ki navaja potrebo po španskem nadzoru med Ciudad de Mexicom in pristaniščem Veracruz. Po legendi, je imel škof sanje o tem, kje graditi mesto. V sanjah je videl dolino z gozdovi in travniki, ki jih prečka reka in se nizajo področja s svežo vodo in rodovitno zemljo. Medtem ko je razmišljal o tej pokrajini, je menda videl skupino angelov, ki se spuščajo z neba in sledijo mestu. Prepričan, da je videl božansko vizijo, je vzel nekaj bratov in šel iskat to mesto. Ta legenda je vir izvirnim imenom Pueble, to so imena Puebla de Los Angeles in vzdevek Angelópolis (mesto Angelov).
Obdobje kolonializma Mesto je bilo ustanovljeno v dolini Cuetlaxcoapan, skozi katero tečejo reke San Francisco, Atoyac in Alseseca. Ta dolina je obrobljena s pokrajinami Choluli, Tlaxcala, Huejotzingo in Tepeaca, v katerih so živeli avtohtoni prebivalci. Uradni datum ustanovitve je 16. april 1531, vendar pa je to prvi poskus ustanovitve, ki ni uspel zaradi stalnih poplav mesta tik ob rekah.
Večina prebivalstva se je premaknila od zahodnega brega reke San Francisco na višje ležeča območja. Nekaj družin, ki so ostale, je preimenovalo naselje v Alto de San Francisco. Španski kralj je podprl ustanovitev Pueble kot mesta brez encomiendas (pravni sistem, ki je bil med špansko kolonizacijo Amerik urejen predvsem s strani španske krone za urejanje dela domorodcev in samostojnost), saj je bil ta sistem zlorabljen in številni Španci so se znašli brez zemlje. Puebla je dobila leta 1538 grb in naziv »Noble y Leal «" (aristokratsko in lojalno) leta 1558, »Muy Noble y Leal Ciudad« (zelo aristokratsko in lojalno mesto) v 1561 in »Muy Noble y Muy Leal Ciudad« (zelo aristokratsko in zelo zvesto mesto) leta 1576.
Postavitev mesta je tip klasičnega španskega oblikovanja s središčem na glavnem trgu, danes imenovanem Zocalo. Sprva je bil glavni trg pravokotne oblike, kasneje pa kvadratne, saj naj bi bila prvotna različica grda. Še en pomemben element mesta je bila tedenska tržnica (tianguis), na katero naj bi avtohtoni prebivalci prihajali s svojimi izdelki in živili prodajat to svoje blago. Do sredine 16. stoletja je bila na glavni trg napeljana voda in postavljena fontana. Do konca stoletja je imelo mesto že 120 blokov, veliko od tega je bilo v gradnji, novo katedralo so začeli graditi leta 1575. Zaradi ugodne podnebne in strateške lokacije je bilo bogato, hitro je postalo drugo najpomembnejše mesta v Novi Španiji. Juan Gutiérrez de Padilla, skladatelj iz 17. stoletja, je preživel večino svojega življenja v katedrali (od okoli 1620-1664).
Mestni svet Puebla, sestavljen le iz Špancev, je imel določeno mero avtonomije v politiki mesta in zemljišča v mestni pristojnosti. Puebli so bila leta 1755 priključena mesta Amozoc, Totimehuacán in Cuautinchán. Mesto je še naprej rastlo in postajalo vse bolj urejeno v 17. in 18. stoletju. Nova mestna hiša je bila zgrajena leta 1714 in tržnica na glavnem trgu je bila nadomeščena z lesnimi stojnicami leta 1770. Ulice so bile tlakovane s kamnom med letoma 1786 in 1811.
Gospodarska dejavnost se je v začetku 19. stoletja preselila iz glavnega trga na trg San Francisco Parian. Zgrajeni so bili novi trgi (San Luis, San Antonio, El Carmen, La Concordia in Santa Ines). Glavni trg je doživel več preoblikovanj, dodani so mu bili kipi in park. V vojni za neodvisnost Mehike je bila glavna vloga Pueble tiskanje in distribucija načrta za neodvisnost. Po neodvisnosti leta 1827 so bili vsi Španci iz mesta izgnani.
Moderna doba Leta 1847 so mesto zasedle ameriške sile pod vodstvom generala Winfield Scott, brez ustreljenega strela. Ameriška vojska je bila v mestu od septembra 14. septembra do 12. oktobra, nato pa 1847 v rokah neuradne vojske generala Joaquín Rea in pozneje okrepljena z Antonio López de Santa Anna. Obleganje je bilo prekinjeno zaradi sil generala Josepha Lane, ki si je izboril svojo pot iz Veracruza v mesto po zmagi Santa Ana v bitki za Huamantl 9. oktobra 1847. Puebla je bila potem baza za delovanje generala Lane proti generalu Rea in drugim gverilcem, ki so nadlegovanih ameriško vojsko. Te sile so odšle julija 1848 po ratifikaciji pogodbe Guadalupe Hidalgo.
Med francosko intervencijo v Mehiki je bila 5. maj 1862 bitka pri Puebli, ko so mehiški branitelji pod vodstvom Ignacia Zaragoze porazili francosko vojsko pod vodstvom grofa de Lorenceza. Ime mesta je bilo z odlokom Benita Juáreza leta 1862 spremenjeno v Puebla de Zaragoza, za to je 5. maj (Cinco de Mayo) pomemben vsakoletni praznik. Mesto je ponovno napadla francoska vojska leta 1863 in ga uspela zasesti. Francoske sile so mesto zapustile leta 1866 in leta 1867 se je začela obnova.
Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je Puebla postala pomembno kulturno in gospodarsko središče. Imela je uspešno tekstilno industrijo. Priseljevanje iz Evrope (Španije, Italije, Nemčije, Francije) in Libanona je bilo intenzivno. Francoski vpliv je še vedno mogoče videti na mnogih stavbah v mestu. Nemci so večinoma nastanjeni v soseki Humboldt, kjer se še vedno najde bavarski slog hiš, tam je tudi Alexander von Humboldt German College. Nemško priseljevanje je bil eden od razlogov, da je Volkswagen kasneje v 20. stoletju zgradil veliko tovarno zunaj mesta.
Od 1931 do konca 20. stoletja je rast mesta spodbudila absorpcijo občin Ignacio Mariscal, San Felipe Hueyotlipan, Resurreccion, San Jeronimo Caleras, San Miguel Canoa in San Francisco Totimehuacán. Leta 1950 je z odlokom državnega kongresa, mesto prejelo naziv Heroica Puebla de Zaragoza. Leta 1977 je zvezna vlada razglasila mesto kot Zone of Historical Monuments. Leta 1987 je zgodovinsko središče Puebla razglašeno za svetovne dediščine UNESCO.
Občina Občina se nahaja v zahodno-osrednji regiji zvezne države Puebla in meji na občine Santo Domingo Huehutlán, San Andrés Choluli, Teopantlán, Amozoc, Cuauthinchán, Tzicatlacoyan, Cuautlancingo in Ocoyucan in državo Tlaxcala.
Kot sedež občine, mesto Puebla vlada 482 drugim skupnostim, ima skupno površino 534,32 km², 94% prebivalstva občine od 1.485.941 živi v mestu.
Večji del občine je izkrčena zaradi kmetovanja, vključno spodnji predeli vulkana Malinche in do Sierra de Amozoc. Na Sierra del Tentzon in višje ležečih območjih vulkana Malinche vulkan je še vedno ohranjen subtropski gozd bora in hrasta. Na splošno v okolici prevladujejo gozdovi bora, hrasta in drugih drevesnih vrst. V borovem gozdu prevladuje sorta Pinus montezumae, Pinus hartwegii in Pinus teocote, nekaj je jelke (Abies religiosa). Živali sestojijo predvsem iz malih sesalcev (zajci in skunkov) in ptic.
Kmetijstvo v občini še vedno živi, vendar je degradacija okolja in rast mesta omejitveni faktor. Pridelki so koruza, fižol, pšenica, oves, avokado, hruške, jabolka, breskve, češnje (Prunus virginiana), Crataegus mexicana, oreški in Casimiroa edulis. Kmetijstvo poteka na majhnih parcelah na robu občine. Malo je živine, kot so govedo, prašiči, ovce in konji.
Industrija predstavlja približno osemdeset odstotkov gospodarstva in temelji se nahaja na obrobju mesta ter v nekaterih okoliških občinah. Glavni proizvodi so predelava kovin, kemična industrija, električne naprave in tekstilna industrija. Glavna delodajalca sta Hylsa in avtomobilski obrat Volkswagen. Rastoči sektor je predelava hrane.
Geografija right|thumb|250px|Vulkan Popocatépetl Puebla je v dolini Puebla znani tudi kot Dolina Cuetlaxcoapan, obdani na štirih straneh z gorami in vulkani v Vulkanski Kordiljeri. Je se 25 km vzhodno od vulkanov Popocatepetla in Iztaccíhuatla, tako da imajo prebivalci mesta nanju čudovit pogled. Zaradi bližine Popocatepetla je Puebla včasih izpostavljena pepelu in prahu, ki občasno bruhata iz vulkana, najnovejši izbruh je bil 8. maja 2013.
La Malinche je mirujoči vulkan na severni strani mesta, Pico de Orizaba pa na vzhodu. Hidrološko je mesto del porečja reke Atoyac, ki teče skozi severne, vzhodne in južne predele in se poveže z jezerom Valsequillo preko jezu Manuel Ávila Camacho. Drugi dve reki sta Alseseca in San Francisco.
Puebla ima subtropsko visokogorsko podnebje. Nanj vpliva visoka nadmorska višina 2200 m. V Puebli je le redko res vroče, le nekaj dni na leto se temperature dvignejo nad 29 °C. Nočne temperature so sveže v vseh letnih časih. Sušno obdobje je od novembra do aprila, deževno pa od maja do oktobra. Največ dežja pade poleti in zgodaj jeseni.
Znamenitosti
Zgodovinska in kulturna vrednost arhitekture Pueble je bil glavni razlog, da je mesto postalo del svetovne dediščine. Poleg tega UNESCO Pueblo priznava kot mesto oblikovanja. Različni slogi in tehnike kot so barok, renesansa in klasika so zastopane v več kot 5000 stavbah. Zgodovinsko središče je polno cerkva, samostanov, dvorcev in podobno, večinoma zgrajenih v sivem kamnu imenovanem cantera, rdeči opeki in okrašene s pisanimi ploščicami (azulejo). Puebla je »zibelka mehiškega baroka« tako v arhitekturi kot v dekorativni umetnosti in eno od petih najpomembnejših kolonialnih mest v Mehiki.
Trg Zocalo, Puebla je glavni trg, kulturno, politično in versko središče mesta. To je bil prvi kvart, iz katerega so izšle ulice v obliki šahovnice. Na začetku je bil pravokotne oblike, kasneje preurejen v kvadrat, saj naj bila prejšnja različica grda. Do konca 18. stoletja je bil to tudi glavna tržnica mesta. Večino kolonialnega obdobja je bil glavni vir pitne vode vodnjak, ki je bil nameščen na sredini trga sredi 16. stoletja. Tukaj so in še potekajo mnoge politične in kulturne prireditve. V letih 1566-1722 so potekale na glavnem trgu tudi bikoborbe. Danes je Zocalo park poln dreves, številnih kipov z najbolj znanim nadangelom Mihaelom, ki je bil na vodnjak postavljen sredi leta 1777. Mnoge pomembne stavbe obkrožajo Zocalo, med njimi so Mestna hiša, Casa de los Muñecos in stolnica. Večina ulic v Puebli je poimenovanih po sistemu številčenja, ki se začne na severozahodnem vogalu Zocala.
El Parian je trg umetnosti in obrti. Sestoji pretežno iz stalnih stojnic, vendar pa je območje obiščejo tudi prodajalci, ki prodajajo svoje izdelke na odejah po tleh.