Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka. V obdobju med 1830 in 1947 sta posle carinske službe ločeno opravljali dve službi: carinska služba v ožjem smislu (carinska inšpekcija) in finančna straža. Od leta 1947 področje carinskega nadzora na tleh Slovenije opravlja ena sama carinska služba. Leta 1991 je ob razglasitvi samostojne Slovenije pričela delovati Carinska uprava Republike Slovenije, ki pa je od leta 1999 dalje pričela pobirati temeljno dohodarstveno dajatev- trošarine in je glede na razmerje med pobranimi dajatvami postala dohodarstveno-carinska služba. Leta 2004 je Slovenija zaradi svojega vstopa v Evropsko unijo izgubila večji del carinskih meja.
Carina v času Rimljanov thumb|levo|200px|Cariniki so na slovensko ozemlje zanesli mitraizem Na slovenskem ozemlju se cariniki prvič pojavijo že v času Rimljanov, ko je Poetovio (današnji Ptuj) postal sedež carinskega urada za ilirsko carinsko področje (to področje je zajemalo tudi Panonijo in Norik).Božič et al. 1999. Str. 238Asakura, H. (2003): str. 65. Prvotni publikanski sistem je kasneje zamenjala državna carinska služba. Na področju ilirskega carinskega okrožja se je to zgodilo leta 182.Vomer Gojkovič et al. (2008): str. 20-21. Da bi cariniki lahko pravnomočno uradovali v gospodarjevem imenu, so morali biti sužnji. Vendar pa so obenem poznali tudi oboroženo carinsko-mitninsko stražo- custodiae.Asakura, H. (2003): str. 81. V Poetovio (današnji Ptuj) je prihajalo veliko carinskih sužnjev iz Male Azije, ki so na ozemlje današnje Slovenije zanesli mitraizem.
Carinam podobne dajatve v srednjem veku thumb|desno|200px|Mitničar/carinik od prevoznika prejema prometno-tržno pristojbino, Sveto Rimsko cesarstvo leta 1426 V srednjem veku se ponovno vzpostavi trgovina na velike razdalje in za vladavine kralja Arnulfa je prvič omenjeno pobiranje pristojbin za prehod blaga.Hepe, B. (20119: str. 18. Zapisane letnice 977 in dalje so očitno tiskarska pomota- Arnulf je vladal v 9. stoletju. Namesto carin v modernem pomenu besede so poznali splošne prometno-tržne dajatve in zdi se, da med 13. in 15. stoletjem na območju slovenskih dežel ne obstajajo zanesljivi dokazi o terminološkem razlikovanju med mitnino (maut) in »carino« (zoll).Kosi (1999): str. 253, 255–257. Za nadzor nad tovorniki oziroma nad pobiranjem vseh teh dajatev so se oblastniki pogosto spopadali med seboj, npr. Spanheimi, kasneje Celjski grofje in Habsburžani.Hepe, B. (2011): str. 20-22. Na gospodarski razvoj slovenskega ozemlja je vplival predvsem spor med Benetkami in Habsburžani glede carinsko-mitninskega nadzora.Hepe, B. (2011): str. 21-22, 26. Tako Benetke kot Habsburžani so se trudili vzpostaviti institucijo obvezne poti, da bi na ta način lažje pobirali dajatve; prvi so se utrdili v Kopru, drugi pa v Trstu.Hepe, B. (2011): str. 21-22.
Carinsko službovanje od 15. stoletja do 1918
thumb|levo|250px|Tovorniki se borijo s kraško burjo. Bakrorez iz Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske Pojav sodobnih carin pod Habsburžani Šele z nastopom novega veka od konca 15. stoletja dalje med izrazi carina in mitnina prihaja do jasnih pomenskih razlik: mitnina odtlej predstavlja dajatev od blaga na prehodu čez mitninsko postajo ali ob prihodu v mesto oziroma na trg, carina dajatev, ki se pobira ob prehodu blaga čez deželno ali državno mejo, specifična dajatev, ki se je pobirala le na nekaterih mitninskih postajah, pa se je imenovala naklada.Gestrin, F. (1972): str. 14. Do sistemskega uvajanja carin v modernem pomenu besede v avstrijskem delu Habsburškega cesarstva pride šele kasneje, okrog leta 1700, ko je postal uvoz blaga, ki ga je bilo možno izdelati v domačih deželah, prepovedan.Zupančič, A. (2008). Str. 16. V začetku 18. stoletja so se Habsburžani uspeli otresti beneške nadvlade nad plovbo po Jadranu, kar je okrepilo proces uvajanja sodobnega carinskega sistema- vzpostavila se je sodobna carinska meja, Trst in Reka pa nista spadala v carinsko območje Habsburške monarhije, ampak sta veljala za »prosto pristanišče«Hepe, B. (2011): str. 31.
thumb|right|200px|Cesarica Marija Terezija je leta 1775 v ožjem avstrijskem delu cesarstva oblikovala enotno carinsko območje Vse do časa Marije Terezije so bile posamezne dežele kakor Kranjska, Štajerska in Koroška samostojna carinska območja, ki so bila ukinjena leta 1775, temu je v času cesarja Jožefa II. sledilo še poenotenje carinskega postopka. Slovenski prostor je kot carinsko območje postal povsem enoten šele leta 1851, ko so bile ukinjene vse notranje carinske meje, torej tudi carinska meja med Štajersko in Prekmurjem.
Predhodniki sodobne carinske službe so bili v avstrijskem cesarstvu mitninarji, oboroženi konjeniški nadzorniki (iblajtarji) in kasneje dualni sistem vojaških nadzornikov (kordonistov) in pobiralcev carin (tridesetinski red).Hepe, B. (2011): str. 20, 25, 34. Pred pojavom kordonistov so na turški in rusko-tatarski meji carinsko-mitninski nadzor v cesarstvu opravljali tudi portaši.
Ilirske province thumb|left|250px|Francoski cariniki leta 1813 Čeprav so bili iblajtarji in tržaški cariniki uniformirani že prej, so splošno uniformirano carinsko službo v naših krajih prvi uvedli Francozi v času Ilirskih provinc.Hepe. B. (2011). Str. 34-37. Carinska služba v Ilirskih provincah je zaposlovala 900 uradnikov, ki so prihajali iz vojaških vrst, in je bila razdeljena na sedem inšpektoratov.Podpečnik (2010): str. 106. Uniforma francoskih carinikov je že od leta 1800 poznala dvorogelnik in frak, oba v modro-zelenem odtenku, leta 1812 pa je na posodobljeni carinski uniformi modrozeleni odtenek prevladal, dodani pa so bili elementi huzarske uniforme.Hepe, B. (20119: str. 35-36. Francoski cariniki so poleg inšpektoratov poznali operativne enote, ki so jih imenovali brigade, čini zaposlenih v brigadah pa so bili:Hepe, B. (2011): str. 35. nadglednik (tudi preglednik; préposé) podporočnik poročnik nadzorni poročnik glavni poročnik stotnik brigadni kontrolor
Carinsko-dohodarstveni sistem 1829-1918 Avstrijci so prvo sodobno in enotno uniformirano carinsko službo oblikovali šele leta 1829- imenovala se je mejna straža (Slovenci so jo verjetno imenovali »mejači«),Hepe, B. (2011): str. 29, 38. ki je opravljala policijsko varovanje meje in preprečevala tihotapstvo blaga, zavezanega plačilu carinskih, trošarinskih in monopolnih pristojbin.Hradský, E. (1916): str. 11-12. Čini mejne straže so bili:Hradský, E. (1916): str. 13. lovec višji lovec vodja komisar (poročnik) višji komisar (stotnik)
Leta 1835 so bile izvedene obsežne reforme carinskega in dohodarstvenega nadzora,Hepe, B. (2011): str. 38. pri čemer so ustanovili tudi notranjo finančno policijo. Šlo je za dohodarstveno ali pristojbinsko stražo (Slovenci so jo imenovali »mitništvo«)glej opombo 388 v: Hepe, B. (2011): str. 38., ki je bila namenjena nadzoru dohodarstvenih pristojbin, čini te službe pa so bili: (nad)paznik ali nadglednik višji (nad)paznik ali višji nadglednik rešpicient višji rešpicient podinšpektor inšpektor
thumb|desno|130px|Financar s činom paznika ob koncu 19. stoletja Leta 1843 sta se obe nadzorni službi združili v enotno službo, ki so jo imenovali finančna straža. Slovenci so to službo sprva imenovali »denarstvina straža« in šele kasneje »finančna straža«.Hepe, B. (2011): str. 39. Čini te službe so bili:glej prilogo v: Mühlhauser (1955).Čelik, P. (2012). Str. 16. (nad)paznik ali nadglednik višji (nad)paznik ali višji nadglednik rešpicient višji rešpicient komisar I. reda komisar II. reda višji komisar I. reda višji komisar II. reda
Poleg finančne straže je obstajala tudi carinska služba v ožjem pomenu besede, ki je zajemala predvsem višje carinsko uradništvo.Hepe, B. (2011): str. 38- 40. Pogostejši nazivi v carinski službi so bili:Hepe, B. (2011): str. 40.Čelik, P. (2012): str. 280. carinski praktikant carinski asistent carinski oficial carinski revident carinski inšpektor višji carinski inšpektor
Carinski uradniki so nosili uniformo po splošnih državnih predpisih za uradnike dvorne komore oziroma finančnega ministrstva. Nosili so temnozeleni suknjič, obrobki in ovratnik pa so bili v travno zeleni barvi.Hepe, B. (2012): str. 78. Mejna straža je bila oblečena v temnozelene uniforme in v svetlo-sive plašče, nosili pa so tudi visoke kape čake, ki so takrat bile zgoraj razširjene in na katerih je bil tudi obrobek v rdeči in beli barvi.Hradský, E. (1916): str. 86-87. Podobno uniformo je nosila tudi finančna straža, le da so čake kasneje postale skoraj povsem cilindrične oblike in brez rdeče-belih obrob.Hradský, E. (1916): str. 89 in dalje. Finančna straža je nasledila sive plašče mejne straže in temnozelene suknjiče, imela pa je še »rusko-sive« hlače.Hepe, B. (2011): str. 79. Uradniki so nosili dvorogelnike s črnimi perjanicami, sicer pa so uniforme finančne straže precej posnemale vojsko.Vrišer, S. (1991): str 21.
Leta 1911 je bilo na območju današnje Slovenije zaposlenih 36 carinikov in 341 financarjev, od tega 16 slovenskih carinikov in 218 slovenskih financarjev, vendar so Slovenci službovali tudi na Koroškem in na meji med Italijo in Primorjem: bilo je okrog 26 slovenskih carinikov in verjetno nad 310 slovenskih financarjev.Hepe, B. (2011): str. 44. Leta 1912 je bilo vseh finančnih stražnikov v Avstrijskem delu Habsburškega cesarstva 11.036.Hradský, E. (1916): str 42.
Carinsko službovanje med obema svetovnima vojnama Carina v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji thumb|levo|130px|Carinik leta 1925 thumb|right|130px|Carinik Gvozden Pantelić (*1892/93- † 17.10.1930), Carinarnica Ljubljana. Slovenski izdelovalci v dvajsetih letih še niso znali izdelati šapk boljše kvalitete thumb|desno|130px|Preglednik II. razreda finančne kontrole thumb|levo|130px|Nova uniforma finančne kontrole iz leta 1936 thumb|right|250px|Pevski zbor »finančne kontrole« (finančne straže med obema svetovnima vojnama) v Mojstrani leta 1927 Od leta 1919 do 1991 je bilo slovensko ozemlje del enotnega carinskega območja Jugoslavije in v tem času je bila leta 1925 sprejeta tudi prva jugoslovanska carinska tarifa. Leta 1919 je Kraljevina SHS ustanovila 85 carinarnic, ki so bile razdeljene na osrednje carinarnice, glavne carinarnice I. in II. reda ter stranske carinarnice, glavna carinska urada na Slovenskem pa sta imela sedeže v Ljubljani in v Mariboru.Čelik, P. (2012): str. 25-26. Kasneje se je število carinarnic zmanjševalo- leta 1931 je doseglo številko 51.Čelik, P. (2012): str. 286.
Stara Jugoslavija je sicer obdržala delitev na carinsko-dohodarstveno nadzorno službo (finančno kontrolo) in strokovno carinsko službo v ožjem smislu.Hepe, B. (2011): str. 47-48. Med tem, ko je finančna kontrola kot služba finančne straže na Slovenskem tudi v medvojnem času ohranila prevladujočo slovensko identiteto, je bilo pri carinskih inšpektorjih drugače: če je bilo v času Avstro-Ogrske polovica carinikov Slovencev, jih je bila v medvojnem času le še tretjina.Hepe (2011): str. 44, 48. Leta 1935 je bilo na območju Slovenije, ki je pripadalo Kraljevini Jugoslaviji zaposlenih okrog 120 carinikov.Hepe, B. (2011): str. 48 Število finančnih kontrolorjev na Slovenskem je precej nihalo- od 511 leta 1919 do 1.376 leta 1926, kasneje je upadalo do najnižje točke leta 1935, ko je bilo uslužbencev finančne kontrole le še 529.Čelik, P. (2012): str. 53, 212, 434. Vendar se niso vsi financarji ukvarjali s carinskim in mejnim nadzorom- po grobi oceni je v Sloveniji bilo za to delo potrebnih 500 do 600 finančnih kontrolorjev. Predvsem financarji so nosili orožje, saj je bilo njihovo delo lahko zelo nevarno. Prva svetovna vojna je med ljudstvom povzročila moralno razsulo, zaradi velike gospodarske krize pa je bilo značilno veliko pomanjkanje, zato je nastajal zelo agresiven oboroženi kriminal, pri delu je bilo ubitih več financarjev, v Sloveniji pa je leta 1930 odmeval umor carinika Gvozdena Pantelića.Hepe, B. (2013): str. 31.